A R H I V S K A     S T R A N

Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja

Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na posvetu z naslovom Učinkovita pot do gradbenega dovoljenja

(Državni svet, 24. maj 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena gospa mag. Maja Simoneti, koordinatorica skupine Odgovorno do prostora, predstavniki ministrstev, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, poslanci in državni svetniki, spoštovani referenti in vsa zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije. Posebej me veseli, da je današnji posvet že tretji v vrsti posvetov na temo prostora, ki so se v preteklih letih na pobudo skupine Odgovorno do prostora že zvrstili v Državnem svetu.

Organizirana civilna družba predstavlja pomemben, zanesljiv in referenčen vir izkušenj in znanj za oblikovanje novih rešitev. Zato je kakršne koli spremembe zakonodaje treba sprejemati le z upoštevanjem pripomb civilne strokovne javnosti. Z namenom, da bi bila civilna družba slišana in upoštevana v zakonodajnem procesu, Državni svet podpira razpravo, s katero se javnost aktivno odziva na posege v zakonodajo, še zlasti na dokumente, ki vplivajo na politiko prostora.

Prostor je namreč naša skupna javna dobrina, s katero moramo ravnati odgovorno. Posegi vanj so vselej dolgoročni in vplivajo na naravno in družbeno okolje, na kvaliteto življenja posameznika in na razvoj celotne države. Zavedati se moramo, da je slovenski prostor enkraten pogoj obstoja naroda, eden od konstitutivnih elementov državnosti, ki se ga ne da poljubno širiti in nadomeščati. Razpolagamo le z dobrimi 20.000 km2 površja.

Stanje v prostoru je posledica mnogih posamičnih odločitev. Te bi morale biti med seboj dobro usklajene, da bi prostor postal uporaben, in vzpostavljal ustrezno bivalno, delovno in proizvodno okolje. To je pogosto težko, saj se v prostoru srečujejo zelo različni interesi, včasih s povsem nasprotujočimi si željami in zahtevami. Gre za občutljivo področje, kjer je pomembno dolgoročno načrtovanje in iskanje čim širšega konsenza. Gospodarstvo, okolje in družbena blaginja so medsebojno neločljivo povezani. Skladno s tem bi morali pri svojem vsakodnevnem ravnanju in sprejemanju odločitev ustvarjati pogoje za višjo splošno kakovost bivanja danes in misliti na to, v kakšnem okolju in prostoru bodo živeli in delali naši zanamci jutri.

Tema današnjega posveta je izjemno pomembna ne le s prostorskega temveč tudi iz gospodarskega in socialnega vidika. Investitorji se običajno najbolj neposredno srečajo z urejanjem prostora pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Gradnja pa poleg graditve v ozkem smislu vključuje tudi načrtovanje, rabo, vzdrževanje in prenovo objektov.

Zakonodaji, ki posega na področje gradnje objektov, se pogosto očita, da zaradi dolgotrajnih in zapletenih administrativnih postopkov neposredno hromi gospodarski razvoj Slovenije. Ta očitek je v trenutku, ko nujno potrebujemo nov investicijski ciklus, treba razumeti kot resen izziv, kajti brez naložb v Sloveniji ne bo napredka. Ena od prioritet države mora torej biti, kako s poenostavitvijo postopkov pri investicijah zagnati gospodarsko rast.
Z namenom poenostavitve zakonodaje in skrajšanja rokov za pridobivanje soglasij in dovoljenj, je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj lani, kljub nekaterim pripombam in pomislekom, podprla novelo Zakona o graditvi objektov. Državni svetniki smo med drugim menili, da so dolgotrajni postopki in birokratsko delovanje uradnikov razlog za številne črne gradnje. V mnenju k zakonu smo nujni postopek sprejemanja prostorske in gradbene zakonodaje ocenili kot neprimeren. Vladi smo predlagali, naj v bodoče k zakonodaji pristopa bolj premišljeno, predvsem pa naj omogoči javno razpravo in sodelovanje stroke pri pripravi zakonskih sprememb.
Spoštovani,

politika in civilna družba morata pri vprašanju prostora iskati skupne rešitve. V nasprotnem primeru nam grozi škodljiva razgradnja sistema urejanja prostora in prostorske degradacije, ki že sedaj zmanjšujejo kakovost bivanja državljanov in razvojno zanimivost Slovenije za domače in tuje investitorje.

Tisto, kar se mi zdi posebej pomembno pa je, da boste strokovnjaki na današnjem posvetu izpostavili še nek drug vidik problema pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki je bil do sedaj nekoliko v ozadju – in sicer na to, da ključni problemi morda celo ne izvirajo iz ne dovolj domišljenih zakonskih predpisov, ampak iz načina, kako te predpise izvajamo v praksi, torej iz njihove implementacije.

Državni svet bo še naprej zavzeto odpiral prostor pobudam civilne družbe v sfero politične diskusije in omogočal, da bo kritični odziv na različne zakonske predloge, razvojne dokumente in dogodke tudi dovolj močno slišan.

Hvala za pozornost.

Učinkovita pot do gradbenega dovoljenja