Novice

Državni svet in Varuh človekovih pravic sta 20. maja 2008 organizirala posvet Revščina in človekove pravice. Uvodno so udeležence nagovorili predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič, Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.

Posvet je bil namenjen obravnavi nekaterih aktualnih vprašanj,ki so povezana z revščino in poskušali ugotoviti možne načine njihove razrešitve.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je opozoril, da je revščina problem, o katerem moramo v naši družbi več razmišljati in da je družbeni razvoj na srečo dosegel raven, ko gmotno pomanjkanje ni nerešljiv problem. V Sloveniji moramo upoštevati zmanjšanje ravni dohodkov, ki prizadeva številne in povzroča položaj izključenosti in se vprašati, kaj moramo storiti, da bomo revščino čim bolj zmanjšali.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je poudaril, da tema o revščini in človekovih pravicah odstira eno od nekoliko zamegljenih projekcij družbene stvarnosti, saj bo prispevala k razumevanju del sestavin kakovosti življenja, to je svobode in blagostanja. Splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obenem je opozorila, da smo načela splošne deklaracije o človekovih pravicah vgradili v naše ustave in zakone, vprašanje pa je, koliko jih v resnici uresničujemo. Pogosto deklaracija kot zagotovilo človeškemu rodu, da ne bo več trpel lakote in ponižanj, ostaja le mrtva črka na papirju. S problemom revščine se namreč ukvarjajo vlade številnih držav, vendar pravih rezultatov ni. Povsod po svetu se človekove pravice kršijo, revščina pa narašča. Opozoril je, da bi bila danes v Sloveniji revščina dvakrat večja, če vlada določenim skupinam prebivalstva ne bi omogočila prejemanja socialnih transferov. Po njegovem mnenju je ključ do razrešitve problema človeške razklanosti in revščine v razvoju človekovega samozavedanja.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na posvetu poudarila, da so evropske države v zadnjih desetletjih razvile različne sisteme držav blaginje, ki jim na podlagi evropskih priporočil in lastnega znanja ter izkušenj sledimo tudi v Sloveniji. V Kot je zagotovila, v Sloveniji poznamo primere dobre prakse, ki še danes veljajo kot standard skrbi za človeka in njegovo dostojanstvo. A to ni dovolj, saj je revščina kljub vsem prizadevanjem prisotna. Ustvariti je potrebno pogoje za dostojno in kakovostno življenje vsakega posameznika. Ob tem je izpostavila, da moramo imeti za dostojno življenje vsi enake možnosti in vsi potrebujemo solidarnost, ko ne moremo poskrbeti zase, družba kot celota pa jo potrebuje za svoj obstoj in razvoj.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je poudarila, da je kmalu po začetku svojega mandata postala pozorna na pobude, ki so imele za skupni imenovalec revščino. Po njenih besedah so zato v Uradu varuha človekovih pravic začeli analizirati vprašanje revščine. Hkrati je izpostavila vprašanje, ali je revščino mogoče zmanjšati brez političnih sprememb. Politiki se zavedajo, da v EU 16 odstotkov ljudi živi na pragu revščine, kar pomeni 78 milijonov prebivalcev. Kljub temu pa še ni sprejetih konkretnih ukrepov za odpravo revščine, s katerimi bi države obvezali k spremembam. V Sloveniji naj bi bilo revnih več kot 200.000 ljudi. Po podatkih Eurostata za leto 2005 je stopnja tveganja revščine ena najnižjih v EU. Vendar potrebujemo raziskavo o dejansko revnih. Poudarila je, da je eno od ključnih vprašanj, ali pri podatkih o revščini verjeti uradni statistiki, strokovnim študijam, javnomnenjskim raziskavam ali morda posameznikom, ki izražajo svoje mnenje na različne načine.