Delo komisij

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v torek, 1. julija 2008 na 11. seji obravnavala zaključke s posveta "Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa" in jih podprla.

Zaključki s posveta "Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa:

1. Državni svet Republike Slovenije je 16. junija 2008 organiziral posvet na temo Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa s ciljem seznanitve s stanjem na območju Krasa in v okviru svojih pristojnosti zavzeti stališča in priporočila za delo državnih organov in lokalnih skupnosti.

2. Z vidika prostorskega razvoja Slovenije so izhodišča za doseganje trajnostnega razvoja opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, sveti občin, ki so vključene v Pilotni projekt Kras, pa so sprejeli Skupen razvojni program občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica, Strateški del 2001-2010. V obeh navedenih dokumentih sta prenova in ohranjanje krajine opredeljena kot ustrezen model integralnega trajnostnega razvoja, pri čemer so temeljne usmeritve v nasprotju s prizadevanji po gradnji "satelitskih naselij" v bližini kraških vasi. 

3. Na Krasu, kot neponovljive kulturne, naravne, gospodarske, turistične in zgodovinske krajine, bi morali ohranjati privlačnost prostora za bivanje za tiste, ki tam že živijo in tudi za tiste, ki tja želijo priti ter na ta način razvijati in še okrepiti teritorialni kapital, ki ga ima Kras s svojo naravno in kulturno dediščino. Za Državni svet, kot zastopnika nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, je izjemno pomembno vprašanje, kaj pomeni neokrnjena kraška krajina za razvoj lokalnih skupnosti in njenih prebivalcev. Državni svet poudarja, da lahko nudi neokrnjeno naravno okolje tam živečemu prebivalstvu velike razvojne priložnosti in možnosti za bistveno zvišanje kvalitete bivanja in življenja nasploh, če za to obstajajo primerne vzpodbude in okoliščine. Ustrezni mehanizmi že obstajajo v okviru Operativnega programa Slovenija - Italija, Operativnih programov transnacionalnega sodelovanja in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Vsi se napajajo iz Strukturnih skladov EU ob manjšem deležu nacionalne participacije. Če bi se v bližnji prihodnosti na Krasu res uresničili velikopotezni projekti obsežnih novih pozidav v obliki satelitskih zaselkov ob kraških vaseh, kot načrtujejo nekateri, bi to pomenilo prerazporeditev zasebnega (investicijskega) kapitala v skrajno elementarne oblike profitabilnih naložb, ki pa nikakor ne bi imele sinergičnih učinkov na lokalni razvoj. 

4. Državni svet meni, da bi morali na državni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ukrepati in zavarovati Kras kot naravno vrednoto in kulturno krajino, kar omogoča tudi Zakon o ohranjanju narave ter Evropska konvencija o krajini, katere podpisnica je Republika Slovenija. 

5. Območje Krasa je že od leta 1994 vpisano na poskusni seznam Svetovne dediščine UNESCO z imenom Klasični kras, kar predstavlja možno in obvezno stopnjo za vpis na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Državni svet predlaga, da se z vidika zavarovanja Krasa kot edinstvenega območja ponovno oživi razvojno zamisel Kraškega regijskega parka in nadaljuje s postopkom za vpis Klasičnega krasa na UNESCO Seznam svetovne dediščine ter glede na spremenjene Operativne smernice za izvajanje Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ponovno preveri vpis Klasičnega krasa na UNESCO Poskusni seznam in vpis po potrebi spremeni in dopolni.  

6. V okviru veljavne zakonodaje s področja urejanja prostora in prostorskega načrtovanja je treba preveriti možne ukrepe za omejevanje negativnih posegov v občutljivem ruralnem kraškem območju. S temi ukrepi bi se preprečila nepopravljiva škoda, hkrati pa bi državne organe, lokalne skupnosti, lokalno prebivalstvo, nevladne organizacije, lastnike zemljišč spodbudilo k razpravi in sooblikovanju odločitve o usodi Krasa. 

7. Državni svet ugotavlja, da grobe ocene kažejo, da je v vaseh na Krasu skoraj dvajset odstotkov stavbnih enot nezasedenih ali neizkoriščenih. Zato bi bilo treba s sistematičnimi ukrepi preusmeriti investicije v prenovo obstoječega neizrabljenega stavbnega fonda oziroma obstoječih propadajočih in zapuščenih nepremičnin. Investicije v notranji razvoj naselij bi morale imeti prednost pred investicijami, ki pomenijo širjenje na nova poselitvena območja na podeželju. Na ta način bi bilo zagotovljeno trajno vlaganje in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja kraških vasi. Za dosego navedenih ciljev pa bi bilo treba čim prej pripraviti poglobljeno analizo opravljenega popisa nepremičnin. V skladu s pričakovanimi potrebami je treba postopoma in eksponentno obremeniti lastnike neizrabljenega stavbnega fonda in zazidljivih zemljišč znotraj naselij.

8. Državni svet ugotavlja, da ni enotne strategije posegov v prostor, ki bi služila kot vodilo za konkretne prostorske odločitve vseh občin na območju Krasa, kar je tudi posledica nesodelovanja pristojnih državnih institucij, čeprav bi bilo to nujno zaradi zavarovanja posebnega kulturnega, zgodovinskega in okoljskega pomena Krasa. Drastični posegi v krajino s strani le ene občine imajo lahko trajne škodljive posledice ne le za konkretno ožje območje, temveč za celotno podobo Klasičnega krasa. Zato Državni svet predlaga, da vse kraške občine na področju urejanja prostora izdelajo skupno strategijo posegov v kraško krajino, ki bo sledila začrtanim ciljem v Skupnem razvojnem programu Kraške regije. Ob tem Državni svet poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da vzpostavi ustrezen projekt, ki bo pripeljal do tega dokumenta.