Novice

www.skledar.tv

Državni svet je na 14. redni seji 11.3.2009 obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (zakonodajna iniciativa), Peticijo "Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!", Predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran ter za določitev njenega območja, razpravljal o vzrokih gospodarske krize in potrebnih ukrepih, se seznanil s stanjem izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih, presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA), zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT). Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je predstavila Temeljne usmeritve in cilje v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Državni svet je s spremembo Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa iz leta 2009 predlagal, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden.

Državni svet je glede vzrokov gospodarske krize in potrebnih ukrepih sprejel stališče, da je svetovna recesija površinski izraz vrste globokih dolgoročnih neskladij krize vrednot, prevelike razlike v bogastvu med posameznimi sloji prebivalstva, na nacionalni Slovenija ni izkoristila priložnosti visoke gospodarske rasti kot temelja za spremembo gospodarske strukture, na globalni ravni se to izraža v prevelikih razlikah v bogastvu in življenjskih pogojih med nacionalnimi gospodarstvi itd. Evropska unija mora ob soočanju z gospodarsko krizo s svojim delovanjem utemeljiti razloge za svoj obstoj in razvoj ali za svoj razkroj. EU si mora pri soočanju s krizo zastaviti skupne cilje in strategije, s katerimi naj bodo nacionalni cilji in strategije v soglasju in omogočiti inovativne pristope pri doseganju ciljev v posameznih članicah, intervencijski ukrepi morajo v času krize spodbujati gospodarsko rast in omogočiti priložnost za spremembo koncepta in usmerjenost k varovanju okolja, večji varnosti in energetski varčnosti prevoznih sredstev, v EU je potrebno doseči ekonomsko privlačnost vlaganj v ekološke in energetsko učinkovite proizvode, sisteme in procese.

Državni svetniki so ocenili, da so prvi ukrepi Vlade in načini poseganja v gospodarstvo nezadovoljivi, ker niso do zdaj izboljšali likvidnosti realnega sektorja, ki se iz dneva v dan slabša, sistem subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ne dosega želenih učinkov. Vlada bi morala ukrepe usmeriti npr. z vlaganji v železniško in ostalo infrastrukturo, pri tem pa oblikovati mednarodna investicijska, izvedbena in operativna zavezništva; spodbuditi bi morala bančni sistem v smeri financiranja poslovnega procesa podjetij, kjer je osnovni problem podaljševanje plačilnih rokov za sicer še vedno perspektivne prodajne programe in pri tem zagotoviti neposredne garancije za obnovo obstoječe zadolžitve in bančnemu sistemu sprostiti potencial za financiranje razvojnih projektov; priporočljivo bi bilo prestrukturiranje posameznih družbenih dejavnosti v smeri doseganja višje dodane vrednosti (primer: "izvažanje" zdravstvenih storitev na segmentih, kjer Slovenija dosega visoko konkurenčno prednost); nujna je usmerjenost v pospeševanje postopkov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, saj je zlasti na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvo, sociala) nezadostna; intenzivno je treba spodbuditi razvoj, proizvodnjo in uporabo proizvodov in sistemov s področja ekologije in obnovljivih virov energije in poenostaviti sistem pridobivanja sredstev evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za financiranje projektov; pri proučevanju smiselnosti državnih dokapitalizacij v manj donosne delovno intenzivne proizvodnje velja uporabiti celovitejši cost–benefit pristop z upoštevanjem družbenih stroškov in psihosocialnih vidikov povečevanja števila brezposelnih; redefinirati je potrebno kmetijsko politiko v smeri spodbujanja sonaravnega kmetijstva in povečevanja uporabe bližje pridelanih pridelkov in bližje proizvedenih prehrambenih izdelkov ter urediti učinkovitejši nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih izdelkov in nad kvaliteto hrane; treba je sprejeti zakon o promociji, ki bo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem zagotavljal dolgoročno in celovito promocijo slovenske hrane na domačem in tujih trgih itd. Več v mnenju.

Državni svet je podprl peticijo Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!, ki jo je na Državni svet naslovila Koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v Kopru in kjerkoli v Sloveniji. Vlado je pozval, da upošteva sklepe Državnega sveta s posveta Plinski terminali v Tržaškem zalivu: da ali ne? in prejšnje Vlade, ki je načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Vlada naj takoj prekine z vsemi aktivnostmi za postavitev plinskih terminalov, ki niso v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in zakonodajo s področja varstva okolja ter ostalimi mednarodnimi in evropskimi dokumenti. Državni svetniki so Vladi predlagali, da pristopi k celostni obravnavi energetske oskrbe Slovenije s poudarkom na povečanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije, tudi v luči zasledovanja ciljev sprejetega energetsko-podnebnega paketa Evropske unije.

Državni svet ni podprl Predloga za začetek postopka za ustanovitev Občine Ankaran ter za določitev njenega območja v okviru predhodnega postopka in Državnemu zboru predlagal, da pripravi celovito rešitev preoblikovanja območja Mestne občine Koper, ki bo sledila odločbam Ustavnega sodišča.

Državni svet je ob obravnavi stanja izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih, presejalnih programov DORA, ZORA in SVIT podprl prizadevanja za organiziranje izvajanja vseh treh državnih presejalnih programov v okviru ene točke koordinacije na nacionalni ravni. Pozval, da je potrebno čim prej sprejeti Državni program obvladovanja raka v Sloveniji - DPOR in da je državne presejalne programe ZORA, DORA in SVIT potrebno razširiti na vso državo, kot to predvideva predlog DPOR. Predlagal je, naj obe instituciji, ki imata vlogo nadzora (Ministrstvo za zdravje in ZZZS), učinkovito izvajata svojo funkcijo.

Za člana v Odbor za evropsko leto 2010 je imenoval državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, predstavnika socialnega varstva v Državnem svetu in predsednika Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, za nadomestnega člana odbora pa državnega svetnika Petra Požuna, predstavnika za področje zdravstva v Državnem svetu in podpredsednika Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Sprejel je Sklep o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja, s katerim je znižal sejnine državnim svetnikov za 4 odstotke. S tem je sledil varčevalnim ukrepom Vlade in Državnega zbora. Letno bo tako prihranil okrog 23.000 evrov proračunskih sredstev.

Državni svet je sprejel tudi pobude in vprašanja državnih svetnikov in jih naslovil na Vlado oziroma na pristojne državne institucije, in sicer Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali, pobudi Petra Požuna za spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod, Draga Žure glede evrosredozemske univerze in dijaške prehrane, pobudo Antona Peršaka v zvezi z možnostjo avtonomnega delovanja strokovnih svetov v javnih zavodih s področja kulture in pobudo Komisije za državno ureditev za poenotenje metodologije zbiranja podatkov.

Več o seji (vsi sklepi, magnetogram)