Novice

Državni svet je danes na svoji 15. redni seji sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju. Državni svetniki so sicer obravnavali še Informacijo o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji, Predlog razrešitve problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva, zaključke posvetov Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji ter Ženske in zdravje. V okviru predstavitev dela vladnih resorjev je državna sekretarka z Ministrstva za gospodarstvo predstavila glavne usmeritve ministrstva. Državni svetniki so podprli tudi pobude in vprašanja te jih naslovili na pristojna ministrstva oziroma Vlado Republike Slovenije.

www.skledar.tv

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o zasebnem varovanju postopku zaradi odprave neskladnosti z Ustavo RS, ki se nanašajo na postopke začasnega in trajnega odvzema licence. Pri tem pa je po mnenju Državnega sveta s spremembo 3. člena vsebinsko posegel v dosedanjo zakonsko ureditev, kar ni v nikakršni povezavi z navedeno odločbo Ustavnega sodišča. S to spremembo bodo lahko v nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost sploh ni zasebno varovanje. Posledice takšne zakonske spremembe pa niso proučene. Že pri obstoječi zakonski ureditvi je nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja pomanjkljiv, skoncentriran predvsem na ključne izvajalce zasebnega varovanja in slabo ali pa sploh ne pokriva drugih izvajalcev, še posebej ne tistih, ki opravljajo zasebno varovanje le za lastne potrebe. Glede na sedanje ugotovitve ob izvajanju nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja, ki že sedaj le delno pokriva obstoječo dejavnost, se lahko utemeljeno predvideva, da bo ob takšni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja tudi kot le stranske dejavnosti prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti teh storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem le-teh. Tudi glede na primerjave in obstoječih razmer v posameznih evropskih državah na tem področju se lahko predvideva, da se bo s to zakonsko spremembo kakovost izvajanja storitev na tem občutljivem področju, nujno zmanjšala, obstoječi problemi na področju nadzora pa še povečali.

Državni svet se je seznanil z Informacijo o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki ga je pripravila Športna loterija in v njem opozorila na škodljive posledice za uporabnike v invalidskih, humanitarnih in športnih organizacijah ter tudi za oba domača prireditelja klasičnih iger na srečo. Državni svet poudarja, da se politični dialog o problematiki prirejanja iger na srečo na evropskem nivoju krepi. Že Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu prepušča dejavnost prirejanja iger na srečo v urejanje posameznim državam članicam EU. Izrecno na področju prirejanja spletnih iger na srečo pa je Evropski parlament 20. marca 2009 sprejel Resolucijo o neoporečnosti spletnih iger na srečo, v kateri je jasno opredelil pravico držav članic EU, da strogo nadzorujejo in kontrolirajo igre na srečo, v skladu z načelom subsidiarnosti in tradicijo ter kulturo v državi. Jasno je v resoluciji izražena tudi pomoč državam članicam EU v boju proti nepooblaščenim in nezakonitim prirediteljem spletnih iger na srečo. Problematika spletnih iger na srečo se v okviru EU uvršča visoko na politični dnevni red, zato se bo tudi Republika Slovenija slej kot prej prisiljena soočiti z navedeno problematiko. Državni svet ugotavlja, da so domači prireditelji iger na srečo v Sloveniji zavezani k plačilu dajatev od iger na srečo v višini približno 30 odstotki, kar je v primerjavi z dajatvami, ki jih tuji prireditelji plačujejo v državah, kjer imajo prijavljene svoje sedeže, občutno več. Finančna sredstva, ki bi se sicer morala v skladu z zakonom namensko zbirati, se torej preko nezakonitega prirejanja iger na srečo s strani tujih prirediteljev v Sloveniji pretakajo iz Slovenije v druge države, s čimer se znatno zmanjšujejo prilivi v različne invalidske, humanitarne in športne organizacije, v državni proračun ter občinske proračune. S ciljem, da se v sedanji gospodarski recesiji prepreči odliv finančnih sredstev v tujino in druge negativne posledice nedovoljenega prirejanja iger na srečo, morajo pristojna ministrstva v tesnem sodelovanju z Loterijo Slovenije, Športno loterijo, Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Fundacijo za šport, Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije čim prej pripraviti razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji. V njej je potrebno opredeliti ohranitev sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določiti stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij tako, da bo še vnaprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Državni svet je ob obravnavi Predloga za razrešitev problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva na podlagi seznanitve s pripombami Socialne zbornice Slovenije ter predstavnikov študentov in strokovnih delavcev Fakultete za socialno delo ugotovil, da gre za dolgoletno problematiko, katere bistvo se kaže v neurejenem financiranju pripravniških mest, vrednotenju dela za mentorje in s tem povezanim opravljanjem strokovnega izpita za socialne delavce, ki je tudi predpogoj za njihovo zaposlitev. Državni svet je izpostavil, da je Socialna zbornica Slovenije s sprejemom Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva ustrezno uredila področje pripravništva, ki poleg strokovnega izpita za diplomante s področja socialnega varstva predstavlja osnovni pogoj pred pričetkom samostojnega strokovnega dela. Kljub obstoječim zakonskim določilom pa imajo diplomanti s področja socialnega varstva zelo omejene možnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi za pripravniško delovno mesto, saj organizacije s področja socialnega varstva nimajo zagotovljenih finančnih sredstev za zaposlovanje pripravnikov. Socialna zbornica Slovenije tako ocenjuje, da na letni ravni na sklenitev pogodbe o zaposlitvi pripravnika čaka od 100 do 200 diplomantov s področja socialnega varstva. Dejansko pa po zadnjih podatkih Socialne zbornice Slovenije pripravništvo v letošnjem letu opravlja zgolj 10 pripravnikov. Ob tem so državni svetniki opozorili, da je področje pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja veliko bolj učinkovito urejeno. Državni svet je podprl predloge predstavnikov študentov Fakultete za socialno delo, ki se ob vstopu na trg dela soočajo z nezavidljivo situacijo. Strinja se z njihovim predlogom, da se zakonsko uredi plačilo pripravnika, institucijam na področju socialnega varstva pa zagotovi zadostna finančna sredstva za sklepanje pogodb o zaposlitvi pripravnikov ter možna področja dela za strokovne delavce po, ki se niso izobraževali za socialno delo in so usposobljeni zgolj za delo na specifičnem področju socialnega varstva. Državni svetniki so podprli zakonsko rešitev, ki bi Socialni zbornici omogočila enkrat letno objaviti razpis pripravniških delovnih mest, in ki bi s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva, določila tudi primerna izhodišča za izvedbo razpisa pripravniških mest na področju socialnega varstva in uredila na proračunskih sredstvih temelječ sistem financiranja rednih pripravništev za diplomante.

Državni svet je potrdil zaključke s posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, ki ga je Državni svet 23. oktobra 2008 organiziral v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije. V svojem stališču je Državni svet opozoril, da bi se z doslednim izvajanjem Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010 uresničili tudi načrtovani cilji in zastavljene strategije za uspešnejše in učinkovitejše delovanje ter poslovanje socialnovarstvenih organizacij, zato je predlagal Vladi in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da izvedeta postopni prenos izvajalske funkcije z države na druge subjekte pod opredeljenimi pogoji tako, da bodo novi subjekti prispevali k nadaljnjemu razvoju, večji kakovosti in širitvi mreže, z možnostjo pridobitve investicijskega kapitala ob ohranitvi premoženja v lasti države. S prenosom izvajalske funkcije na druge subjekte (občine, zasebniki in drugi) bi se izboljšal dostop do socialnovarstvenih storitev in programov; da pristopita k uresničitvi Nacionalnega programa socialnega varstva 2006-2010; naj se izboljša kakovost storitev in programov ter poveča učinkovitost subjektov z aktivnejšim vključevanjem uporabnikov pri izbiri načrtovane storitve; naj se delovanje sistema socialnega varstva organizira tako, da bodo imeli uporabniki večji vpliv na oblikovanje storitev in programov ter na načrtovanje in ocenjevanje posameznih procesov pri spodbujanju razvoja kakovosti, učinkovitosti in inovativnosti; naj se okrepi strokovna avtonomija, upravljavska samostojnost in racionalno poslovanje socialnovarstvenih organizacij.

Državni svet je podprl zaključke s posveta Ženske in zdravje, ki ga je Državni svet 25. novembra 2009 organiziral skupaj z Zvez društev Slovenska zveza za zdravje. Cilj posveta je bil opozoriti na čedalje večjo stopnjo prepoznavanja pomembnosti varovanja zdravja žensk v družbi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne ženske. Znano je, da ženske dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane. V Republiki Sloveniji naj zato resolucije in nacionalni programi zdravstvenega in socialnega varstva upoštevajo posebnosti varovanja zdravja žensk in tudi na izvedbeni ravni omogočajo zdravo in kakovostno življenje, spolno in reproduktivno zdravje, uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic in kakovostno materinstvo, varovanje zdravja na delovnem mestu, hitro, dostopno in kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Zdravje žensk naj bo zato varovano tudi s preprečevanjem nasilja in trpinčenja ter začetkom postopka za sprejem družinskega zakonika (pri pripravi aktov je potrebno upoštevati tudi predloge predstavnikov civilne družbe) ter z omejevanjem in preprečevanjem zlorabe in zasvojenosti s psiho-aktivnimi snovmi med ženskami.

Državni svet je podprl še vprašanja dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme, dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov oziroma ustanov, vrednosti premoženja v pretežno državni lasti, deleža sredstev za obnovo in vzdrževanje avtocest in razvoja učbeniškega sklada ter Petra Požuna glede davka na dobiček javnih zdravstvenih ustanov. Državni svetniki so podprli tudi pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa.

Več o seji (vsi sklepi, magnetogram)