Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na nacionalni konferenci nevladnih organizacij
(18. september 2012)

Spoštovane udeleženke in udeleženci 11. festivala nevladnih organizacij in današnje nacionalne konference, cenjeno vodstvo, gospod direktor Goran Forbici, spoštovani gostje (- podpredsednica Državnega zbora gospa Romana Tomc, minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič -), gospe in gospodje,
dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije, pomembnega podpornika civilne družbe v Sloveniji. Že uvodoma naj poudarim, da se v sodelovanju z nevladnimi organizacijami v Državnem svetu odvije letno preko petdeset dogodkov, strokovnih posvetov in svečanih dogodkov; da s sprejetimi sklepi in stališči civilne družbe obveščamo vlado in pristojne institucije; da so posveti v Državnem svetu generator številnih dragocenih predlogov za spremembo zakonodaje s strani civilne družbe, da civilni družbi pomagamo z izdajo strokovnih publikacij itd. Tako se del sredstev, ki so namenjena za delovanje Državnega sveta, neposredno preliva v civilno družbo. Zlasti pa nas veseli, da pomemben del civilne družbe vse bolj dojema Državni svet v strukturi naše demokracije kot platformo aktivnega dialoga. Ta je za odprto, demokratično družbo izjemnega pomena. V tem delu civilne družbe so upravičeno prisotna razmišljanja kako okrepiti njegovo aktivno vlogo. Med strokovno organizirano civilno družbo in institucijo Državnega sveta obstoji pomembna podobnost – gre za ljudi različne ali neopredeljene politično strankarske pripadnosti, ki pa jih povezuje aktiven odnos do enega ali večih pomembnih družbenih področij ali vprašanj.

Izkušnje, ki jih je na podlagi 20 letnega delovanja pridobil Državni svet, kažejo, da je dobro zakonodajo mogoče oblikovati le na podlagi tesne povezanosti strokovne civilne družbe in politike. Nadgradnja zakonodajnih pobud s strani civilne družbe je ena od najpomembnejših pristojnosti, ki jih Državnemu svetu daje ustava. V tem smislu se trudimo nastopati kot povezovalec med različnimi družbenimi interesi, ki se prek civilne sfere širijo na vse družbene segmente. Tudi družbena povezanost državnih svetnikov z realnim okoljem in realnim življenjem, pa tudi njihova relativna strankarska nepodrejenost, sta pomemben dejavnik kakovostnega družbenega razvoja in antipod neomejeni partitokraciji. Ta v svoji tihi želji po obvladovanju celotnega družbenega prostora Državni svet obravnava kot motnjo, prav tako kot motnjo obravnava tudi želje, zahteve in interese civilne družbe. Povsem razumljivo je, da se v takih okoliščinah nista mogla v celoti in popolnosti razviti niti Državni svet niti civilna družba.

Stanje na področju nevladnega sektorja kaže, da so potrebne spremembe - od zakonodaje do spremembe kulture. Eden pomembnih korakov na zakonodajnem področju je že bil narejen na področju prostovoljnega dela, in sicer lani s sprejemom Zakona o prostovoljstvu, za kar smo si prizadevali tudi v Državnem svetu. Pričakovati je, da bo k velikim pozitivnim spremembam doprinesel tudi napovedani Zakon o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki ste ga pripravile nevladne organizacije same.
Skrajni čas je, da se vladni sektor ponotranji pomen in moč civilne družbe in nevladnih organizacij. Ta lahko, npr. na socialnem področju, s programi in projekti dopolnjuje vladni sektor in poveča učinkovitost socialne države. Nobena vlada ne bi smela obravnavati civilnega sektorja kot strošek in breme. Zavedati bi se morala, da se na ta način financirajo programi in projekti, ki so v javno dobro in splošno korist in višajo raven kakovosti življenja državljanov ter ustvarjajo in utrjujejo zaupanje v družbo in državo. Marsikje je razvit nevladni sektor tudi pomemben delodajalec. Medtem ko predstavljajo zaposleni v nevladnem neprofitnem sektorju na Nizozemskem, Irskem in v Belgiji že več kot 10 % vseh zaposlenih, je v Sloveniji ta delež komaj 0,7 %. Tudi to so naše izgubljene razvojne priložnosti! Hitrejši razvoj civilne družbe v preteklih 20 letih bi zagotovo prispeval k temu, da bi bila Slovenija danes bolj razvita, bolj bogata in predvsem bolj humana država.

Spoštovani,
dobro razvit in svobodomiseln civilni sektor je eden od najpomembnejših pogojev za človeku prijazen družbeni razvoj. Kjer je le-ta razvit lahko govorimo o vsestranski uveljavitvi načel pluralnosti in demokracije, o trajnostno naravnanem družbenem razvoju, porastu splošne blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. Državni svet sodeluje s civilno družbo na ozkem, a zelo pomembnem segmentu - na področju zakonodajnega procesa. Z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb zainteresirane civilne družbe širi Državni svet prostor aktivnega državljanstva in prispeva h krepitvi participativne demokracije v Sloveniji. "Sodelovanje v različnosti" pa je tudi tista prava dodana vrednost, ki jo je v politiki edino mogoče šteti kot presežek in tukaj je bil Državni svet zagotovo zelo uspešen.
Vsem prisotnim naj zaželim ustvarjalno druženje in visoko koncentracijo idej, ki bodo slovensko družbo vodile v smeri spreminjanja zavesti in prepoznavanja velikega pomena nevladnega sektorja za skupnost in državo.
Hvala.

Nacionalna konferenca nevladnih organizacij