A R H I V S K A     S T R A N

Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu: Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030 Ljubljana, Državni svet RS, 29. marec 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena predsednica SLOBIOM mag. Martina Šumenjak Sabol, spoštovani gosti, referenti in vsa zainteresirana javnost.
Dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Tudi letošnja konferenca bo zagotovo dragocen vir izmenjave pomembnih in aktualnih informacij o številnih novih spoznanjih na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Pobude in predlogi, izraženi v prostorih zakonodajne veje oblasti, so lahko najboljša osnova za marsikatere zakonodajne pobude in predloge, prav tako pa ni zanemarljiv ozaveščevalni pomen posvetov, kot je današnji, ki je usmerjen na širšo laično, ne le strokovno in politično javnost. Bogata je tradicija sodelovanja Državnega sveta s SLOBIOM. Bogata je tudi tradicija sodelovanja z drugimi strokovnimi organizacijami civilne družbe. Lani je bilo v tej dvorani več kot 60 dogodkov, 37 z zelo podobno strukturo kot današnji. Več tisoč strokovnjakov in udležencev je sodelovalo pri oblikovanju zelo strokovnih ocen o stanju, problemih in rešitvah najpomembnejših družbenih vprašanj. Organi Državnega sveta so obdelali in uredili spoznanja v poročila in jih posredovali zainteresirani javnosti. In vendar se nekateri politiki sprašujejo, kaj je funkcija Državnega sveta! Manj ko kdo ve o Državnem svetu in njegovih dejavnostih, glasnejši je v kritiki, običajno kar pavšalnemu kritizerstvu. Kritika na temelju poglobljenega poznavanja problematike je vedno lahko koristna, kritizerstvo in nedržavniška pritlehnost nekaterih visokih politikov v odnosu do Državnega sveta kot ustavne institucije pa je družbeno škodljiva. Ozadje nestrpnosti do Državnega sveta pa je predvsem želja po monopolu politične moči s strani vplivnih centrov.

Bolj odločna usmeritev na obnovljive vire energije je velikega pomena za nadaljnji obstoja in razvoj človeštva. Taka usmeritev je pomembna najprej z zornega kota energetike in okolja, izpostaviti pa moramo tudi njen pomen za vzpostavljanje in delovanje zelene gospodarske strukture in zelenih delovnih mest na področju proizvodnje, storitev razvoja in raziskav. Kot vselej v dosedanji evoluciji velja, da bo tisti, ki se bo hitreje prilagodil, imel prednost pred ostalimi. Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri kateri bi se izognili negativnim posledicam osredotočenja na količinsko materialno rast z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, tudi koncept razvoja vsakega človeka ali združbe, ki ne škoduje drugim. Nekateri opozarjajo na bolj ustrezen izraz »vzdržen« razvoj, a vsebinsko gre predvsem za družbeno paradigmatsko antitezo nadvladi transnacionalnega korporacijskega kapitala in vpliva, za omejitev diktata finančnega kapitala nad kakovostjo življenja!

Gre za zamenjavo paradigem na gospodarskem, socialnem in ekološkem področju, ki šele lahko omogoča odločilen preobrat v dosedanjem razumevanju blaginje, gospodarske rasti ali kakovosti življenja. Vse bolj je očitno, da morajo vrednote trajnostnega razvoja postati del obče človeške zavesti, če se želimo v prihodnosti izogniti negativnim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo. Zaznavni so premiki pri razumevanju in udejanjanju vrednot trajnostno naravnanega, človeku in okolju prijaznega razvoja in načina življenja. Ekološko kmetovanje, zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine so osnova nizko ogljične prihodnosti in stabilnega razvoja. Slovenci pa moramo ob tem izhajati iz naših danosti in prednosti - človeške ustvarjalnosti, bogastva voda in lesa, možnosti prehranske samopreskrbe, industrijske tradicije ter geostrateškega položaja Slovenije.

Spremenjen odnos do okolja je predpogoj, da stopimo kot civilizacija na pot trajnostnega razvoja in kulturno bogate družbe. Potrebna je redefinicija koncepta kvalitete življenja v smeri bolj celovitega dojemanja blaginje materialno zmernih družb, česar naj ljudje ne bi občutili kot okrnjene kakovost življenja. Izvajanje trajnostnega razvoja ne pomeni vrnitve v obdobje načina življenja pred sedanjim. Sodobne tehnologije bistveno spreminjajo družbene odnose. Kot merilo kakovosti življenja je nujno potrebno postaviti v ospredje večji obseg, dostopnost javnih dobrin in storitev, kot so izobrazba, infrastruktura, javno zdravstvo, ekosistemske storitve, odpravo revščine.

Spoštovani,
veseli me, da bomo danes imeli priložnost slišati strokovnjake različnih strok, ki bodo predstavili možnosti in dileme ob prehodu na uporabo zanesljive, cenovno smotrne in okoljsko bolj sprejemljive energije. Kajti obnovljiva energija in učinkovita raba energije nasploh, sta vključno z razvojem zelene industrije  in obrti ter ekološkega kmetovanja in zdrave hrane, zagotovo temeljno zagotovilo za izhod iz krize.
Naj vam ob tej priložnosti zaželim uspešno strokovno delo in prijetno druženje.
Hvala.

Posvet o obnovljivih virih energije v Državnem svetu