Blaž Kavčič: Nove smeri družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo - pozdravni nagovor

Dogodek: posvet Nove smeri družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 25. november 2009

Spoštovani,

dovolite mi, da med nami najprej pozdravim našega osrednjega predavatelja gospoda Pära Andersa Nuderja, uglednega švedskega politika in nekdanjega finančnega ministra. Rad bi pozdravil tudi ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, podpredsednico Državnega sveta Lidijo Jerkič in mag. Violeto Bulc, ki bodo s svojimi prispevki omogočili še večjo celovitost obravnave nasprotij in sinergij sodobnega družbenega razvoja.

V Državnem svetu pripisujemo vprašanjem družbenega stanja in razvoja velik pomen in se z njimi veliko ukvarjamo. Smo naravnani v bolj dolgoročna in manj strankarsko, dnevno-politično orientirana razmišljanja. To je verjetno povezano z dejstvom, da imajo državni svetniki nekoliko daljši 5-letni mandat, da ostajajo zaposleni v okoljih, ki so jih izvolila v Državni svet in niso povezani v koalicijsko ali opozicijsko skupino.

Krovno temo današnjega posveta smo namenili poskusom iskanja novih smeri družbenega razvoja, ki bi temeljil na ravnovesju med pravičnostjo in učinkovitostjo. Gospodarski napredek in družbeni razvoj sta medsebojno prepleteno soodvisna. Vprašanje, ki pri tem vedno bolj prihaja v ospredje in je iztočnica naših razmišljanj o novih paradigmah, pa je, koliko je učinkovitost povezana, ali še bolje, kako vpliva in se odziva na socialne pristope oziroma modele upravljanja z delovnimi mesti in njihovimi nosilci, torej zaposlenimi. Zgolj kvantitativna gospodarska rast kot kriterij družbenega razvoja kaže svoje omejitve – tako v družbenem, kot tudi okoljskem smislu.

Vprašanje – kaj je cilj in kaj je sredstvo, je prisotno tudi v gospodarsko razvojnem konceptu EU, v Lizbonski strategiji. Ali je mednarodna konkurenčnost cilj ali sredstvo? Ali bomo zadovoljni, če bo nek del družbe visoko produktiven, vse večji del pripadnikov družbe pa se bo počutil odrinjen, odtujen, brez pozitivnih življenjskih perspektiv? Učinkovitost in mednarodna konkurenčnost sta nedvomno pomembni kategoriji, a bi ju veljalo razumeti in udejanjati bolj kot sredstvo za doseganje bolj smiselnega cilja – kakovosti življenja državljanov. Ali je smiselno, da razvijamo mehanizme, ki na videz težijo k pravičnosti, v resnici pa imajo nasprotni učinek. Na primer na področju kmetijstva, kjer bogata EU izvaža kmetijske pridelke, presežke v revne kmetijske države in jih s pomočjo samo tudi onesposoblja za uspešno gospodarjenje? Ali širše, da poskušamo pravičnost dosegati z mehanizmi podpor, ki prejemnike demotivirajo ali postavljajo v moralno podrejen položaj?

Vsebinska vprašanja in dileme, ki jih bomo slišali na današnjem posvetu oziroma v predavanjih, smo navezali na aktualne gospodarske in družbene razmere, ki so zaradi recesije potisnile filozofijo kapitalizma, brezkompromisno tržno naravnanega in lastniško s preveč skoncentriranim kapitalom, pred nove izzive. Izkazalo se je, da neoliberalizem ni model, ki bi omogočil širši razvojni preboj za celotno družbo. Zato moramo resno razmišljati in nujno ukrepati, da bi se kot temeljno spopadli s krizo vrednot, presežnim potrošništvom pred ustvarjenim, grabežljivostjo pred izmenjavo razvojnih presežkov itd. Kje so napake ali rezerve za bolj pravičnejše in enakopravno upravljanje s kapitalom, kjer so tiste razvojne priložnosti, ki bi zmanjšale intenzivnost in obseg razslojevanja na zelo bogate in zelo revne? V marsičem so prizadevanja za učinkovito in pravično družbo tudi prizadevanja za obstoj in razvoj srednjega razreda.

V Državnem svetu smo že lani jeseni koncipirali, nastal prvi javni odgovor na pojav recesije v lanskem letu. V tem dokumentu, ki so ga obravnavale, dopolnile in v začetku letošnjega leta sprejele vse interesne skupine Državnega sveta, smo Vladi predlagali tudi nekatere ukrepe za soočenje s krizo. Recesijo smo opredelili kot površinski izraz vrste globokih dolgoročnih neskladij na osebni, nacionalni in globalni ravni. Zavedamo se tudi, da take vseobsežne krizne situacije potrebujejo redefinicijo družbenih razmerij - novo družbeno paradigmo. Njen temelj mora biti soglasje okrog temeljnih vrednot človeštva: svobode in blagostanja državljanov. Pretirane razlike v pogojih življenja in dela na globalni in na nacionalni ravni vodijo v nestabilno, eksplozivno stanje. Pretirana usmerjenost v trošenje materialnih dobrin vodi v uničevanje medčloveških odnosov in okolja.

Torej, kako naj bi se v to novo paradigmo integriralo ravnovesje med pravičnostjo in učinkovitostjo. Temeljno načelo ali kar mantra, po kateri bi morali delovati, je višja kakovost življenja, svoboda ustvarjalnosti, uveljavljanje trajnostnih gospodarskih načel, spoštovanje sočloveka in narave, ki sta medsebojno povezana, priznanje uspešnosti posameznikov ter hkratno spodbujanje timskega dela in vlog v delovnem procesu, spoštovanje in uveljavljanje pravic ob zavedanju lasnih odgovornosti in posledic svojih ravnanj, odločitev. Pomemben je družben dogovor enakovrednih partnerjev, na eni strani odločevalcev, lastnikov, voditeljev, na drugi pa izvršiteljev, ki so hkrati volivci oziroma so akterji v delovnih procesih in ustvarjalci. Njihovo skupno delovanje oblikuje zaključen krog, ki naj bi se vrtel v smeri razvoja.

Danes bomo slišali poglede in ideje, ki nas bodo nedvomno spodbudili k razmišljanju o novih družbenih perspektivah, k drugačnemu dojemanju vprašanj, s katerimi se vsakodnevno soočamo, k večji odprtosti pri iskanju poti na svojih strokovnih in delovnih področjih, k postavljanju višjih standardov pri utrjevanju socialne kohezije itd.

Današnji posvet v Državnem svetu je še eden iz vrste strokovnih razprav, s katerimi poskušamo v drugem domu slovenskega parlamenta obdržati in nadgrajevati vpetost v družbena dogajanja in civilni družbi omogočati, jo spodbujati, da se aktivno vključuje v procese soodločanja o zadevah javnega pomena.

Želimo torej kakovostno učinkovitost in motivirajočo pravičnost!

Prepričan sem, da je tudi izbor uglednih predavateljev odgovoren prispevek k aktivnejšem premisleku o tem, v kakšni družbi živimo in v kakšni družbi hočemo ustvarjati: pravično in učinkovito.

Hvala.