Delo komisij

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 40. seji  20.4.2011 podprla predloga resolucij o Nacionalnem programu visokega šolstva in raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020.

Predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 kot osnovne cilje slovenskega visokošolskega prostora postavlja v ospredje kakovost in odličnost, ki bosta vsem omogočala mednarodno primerljivo in priznano visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru. Visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavlja v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije. Struktura visokošolskega sistema se osredotoča na jasno delitev med visokošolsko strokovnimi in univerzitetnimi študijskimi programi ter ponuja rešitev, kako zagotoviti primerno izvajanje različnih vrst študijskih programov, boljše povezovanje in sodelovanje posameznih članic znotraj ene univerze kot tudi boljše sodelovanje visokošolskih institucij in javnih raziskovalnih zavodov. Sistem terciarnega izobraževanja bo zato treba organizirati tako, da se bodo visokošolske inštitucije v slovenskem prostoru v prihodnosti med seboj dopolnjevale. Struktura študija v resoluciji opredeljuje študijske stopnje tako, da bo prva študijska stopnja nudila celovito visokošolsko izobrazbo in diplomantom omogočala prehod na trg dela, druga študijska stopnja bo nudila poglobljeno znanje, medtem ko bo tretja študijska stopnja izključno znanstvenoraziskovalna. Komisija je podprla strukturo financiranja, zasnovano na dveh stebrih, pri čemer bo temeljni steber visokošolskim inštitucijam omogočil stabilno financiranje za daljše obdobje (do 5 let), medtem ko bo variabilnost temeljnega financiranja omejena.

Predlog resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 nadgrajuje NRRP s področjem inovacij. Razširitev področja in obdobja je nujna prilagoditev sodobnim gospodarskim razmeram, s čimer bo poskrbljeno za celotni inovacijski cikel od osnovne raziskave in zamisli do tržnega tehnološkega proizvoda. Nova strategija naj bi bila usmerjena k večji avtonomiji javnih raziskovalnih organizacij, ki bodo s povečanim institucionalnim financiranjem bolj odgovorne pri oblikovanju kadrovske in razvojne strategije. Njihova evalvacija bo temeljila na ovrednotenju rezultatov in učinkov v znanosti in gospodarstvu. Komisija predlaga, da bi obe resoluciji združili v skupen dokument, saj celostno zaokrožata inovacijski sistem, temelječ na povezovanju najpomembnejših razvojnih področij univerzitetnega izobraževanja in znanosti. Menila je, da je treba večjo pozornost nameniti instrumentom, ki bodo omogočili prenos znanja v gospodarstvo in z inovativnimi pristopi ustvarili visoko kakovostne izdelke z dodano vrednostjo, ki bodo zanimivi za trg. Podprla je pobude za sistemsko ureditev in vzpostavitev mednarodno primerljivih kriterijev ter standardov za razvoj strokovnega izobraževanja v inženirstvu. Inženirske kadre potrebuje inovativno gospodarstvo za svoj tehnološki preboj. Komisija je tudi opozorila, da je pri javnih raziskovalnih inštitutih zaslediti pomanjkanje zavesti o njihovem poslanstvu.