Pozdravni nagovor predsednika na posvetu Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije

Posvet na temo: Gozd in les - razvojna priložnost Slovenije
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 2. marec 2010

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje, gospe in gospodje!

Dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Eden ključnih aktualnih izzivov slovenske družbe, ki se je znašla v fazi prilagajanja gospodarstva po krizi, je prehod v nizkoogljično, konkurenčno ter ekološko učinkovito gospodarstvo, ki bo ob vsem tem vzpodbujalo tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za resnično velik izziv, neke vrste povsem novo obliko »tranzicije« slovenskega gospodarstva, ki iz različnih razlogov postaja  tudi nujnost. Podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, omejeni energetski viri, nizka stopnja dodane vrednosti, slaba konkurenčnost in nizka stopnja inovativnosti, več kot 100.000 nezaposlenih državljanov itd. so problemi, ki zahtevajo ukrepanje. In kje iskati poti iz težav, če ne ravno v resursih, s katerimi razpolagamo sami. Eden izmed naravnih resursov je zagotovo tudi les, ki pokriva več kot polovico površja Slovenije. Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je moč doseči dolgoročno izjemno pozitivne učinke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Na to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne okolice.

Današnji posvet vidim kot prispevek k temu, da bi v Sloveniji pristopili k intenzivnemu povečanju investicij v gozdarstvo in v lesno-predelovalno industrijo. Ko se sprašujemo katere investicije v razvoj in raziskave bodo najhitreje pripeljale do merljivih pozitivnih učinkov, bi morali več pozornosti nameniti gozdarsko-lesarskemu kompleksu. Ko se vprašamo s kakšnimi naložbami bi lahko najhitreje povečali število delovnih mest in obsega relativne in absolutne dodane vrednosti, moramo doseči prioriteno obravnavo lesno-predelovalne industrije.

Znano dejstvo je, da mora Slovenija v okviru okoljsko-energetskega paketa EU do leta 2020 v strukturi končne rabe energije povečati delež obnovljivih virov energije s sedanjih 16% na 25%, pri čemer pomemben obnovljiv vir energije predstavlja les za energetsko rabo. Ob tem je seveda jasno, da pri energetski porabi lesa prihaja do sproščanja uskladiščenega CO2, zato je potrebno energetsko uporabo lesa videti kot končno fazo bolj celovitega procesa uporabe lesa. V Državnem svetu se okoljsko energetskih zavez Slovenije zavedamo in jih zato ob obravnavi zakonodajnih in drugih aktov podpiramo. Večkrat pa smo opozorili, da je treba pri uporabi lesa v energetske namene pristopiti selektivno in v prvi vrsti uporabiti kot energent manj kvaliteten les oziroma lesne ostanke,  hkrati pa izkoristiti še druge obnovljive vire energije (npr. energijo sonca, geotermalno energijo) in voditi energetsko politiko v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti in manjše porabe energije.

Omenim naj še Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki jo je sprejel Državni zbor lani novembra in s katero je potrdil zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij. To zavezo bo Slovenija uresničevala s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri, še posebej z vodo, zrakom, zemljo in gozdovi, ter s smotrno gradnjo in upravljanjem infrastrukture, razvojem trajnostne mobilnosti ter s krepitvijo mehanizmov, ki zagotavljajo močno socialno povezanost družbe in skupnosti ter okolju prijazen razvoj.  V Državnem svetu smo prepričani, da ciljev, zapisanih v tej deklaraciji, Slovenija ne bo mogla doseči brez ustrezne podpore lesno-predelovalni industriji.

V Državnem svetu smo v letu 2008 oblikovali stališče o potrebnih ukrepih za soočenje s krizo, pri čemer smo med ključne cilje postavili spodbujanje razvoja, proizvodnje in uporabe proizvodov s področja ekologije in energetike, s posebnim poudarkom na oblikovanju nacionalnega lesnega programa s ciljem preusmeritve lesnopredelovalne industrije v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Žal ugotavljamo, da je Slovenska izhodna strategija 2010-2013, ki sicer poudarja prednostno obravnavo okoljsko učinkovitih in nizko ogljičnih tehnologij pri javnih investicijah, namenila le nekaj besed optimizaciji gospodarjenja z gozdovi. Zaobšla pa je lesno-predelovalno industrijo, ki je za državo z veliko lesno zalogo lahko izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki oziroma razvojna priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije v evropskem in širšem prostoru.

Spoštovani,

nastopil je čas za celostno uporabo velikih potencialov gozdov in lesa tako za gospodarsko- poslovni sektor kot za izpolnjevanje nacionalnih obveznosti v okviru Evropske unije. Ključno vprašanje zato je, ali smo sposobni izkoristiti naravne danosti in s sinergijskimi učinki povezati ter podpreti vse panoge gozdno-lesnega sektorja in oblikovati nek strateški dokument? V Državnem svetu smo prepričani, da imamo dovolj znanja, da naredimo moderen koncept za umno rabo lesa ter na podlagi analize stanja določimo ukrepe in načine za razvojni preboj gozdarske, lesarske in papirniške gospodarske panoge. Dodana vrednost, število novih delovnih mest, stroški CO2, BDP, rast izvoza itd. so ključni merljivi kazalci za preboj inovativnih, kreativnih in okolju prijaznih končnih izdelkov iz lesa. Poleg tega bo oblikovanje takšnega nacionalnega programa odpirlo široke možnosti za partnerstvo in dialog med gospodarstvom in okoljskimi nevladnimi organizacijami.

Današnji posvet je lepa priložnost, da razmislek in diskusija o promociji lesa kot strateške surovine doseže tako politiko kot širšo strokovno in civilno sfero.

Hvala.

Sporočilo za javnost s posveta