Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor mag. Blaža Kavčiča na posvetu z naslovom SLOVENIJA MORA OSTATI PROIZVODNA DRŽAVA
(Državni svet, 12. september 2012)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje, gospe in gospodje, dovolite mi da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta.
Tema današnjega posveta je aktualna že 20 let in sovpada z nastankom in gospodarsko preobrazbo naše nove samostojne države. Slovenija je veljala v času Jugoslavije za model napredne, ustvarjalne, razvojne in gospodarsko močne republike. Ponos našega gospodarstva so bile strojegradnja, elektronika, elektro-kovinska in lesno-predelovalna, čevljarska, gumarska, avtomobilska, tekstilna, konfekcijska in gradbena dejavnost. Veliko je bilo dobrih in razvitih srednjih in malih podjetij. Lokacija na sečišču petega in desetega evropskega koridorja nam je omogočala logistično dobro povezanost. Močno so bili razviti razvojni in proizvodni centri v Litostroju, Iskri, Metalni, Savi, Slovenijalesu, Tamu, Gorenju in obeh farmacevtskih podjetjih. Uveljavljene blagovne znamke so nam omogočale širšo nacionalno prepoznavnost. Iz Jugoslavije smo imeli privilegij oditi po mirni poti, z zanosom velikega moralnega in političnega zmagovalca, z dobro ekonomsko popotnico, nizko zadolženostjo in predvsem mednarodnim ugledom "male Švice na Balkanu".

Na nadaljnji razvoj gospodarskega okolja in gospodarske aktivnosti so vplivali številni dejavniki: načini privatizacije bivšega družbenega premoženja in interesi novih lastnikov, izguba trgov bivše skupne države in vstop v zunanje globalizirano okolje svetovne ekonomije, načini prilagajanja političnih in vladnih institucij novim tehnološkim, finančnim in ekonomskim dejstvom, končno pa tudi preračunljiva presoja mnogih novopečenih lastnikov in managerjev, da se gospodarske napore bolj izplača usmeriti v finančne in špekulativne naložbe, kot pa v proizvodnjo. Žal so vsi ti procesi v največji meri prizadeli prav proizvodni sektor gospodarstva, ki nenazadnje predstavlja glavni davčni vir države. Tudi ozke politične teme in interesi so v preteklosti prepogosto zasenčili širša razvojna vprašanja in perspektive gospodarskih temeljev naše mlade države in tudi to je morda pomemben razlog krize, ki jo sedaj doživlja Slovenija. Nastopil je trenutek, ko moramo skrbno paziti in pretehtati vsak nadaljnji korak, da z lahkomiselnimi potezami ne izgubimo še preostalega.

Sedaj že lahko rečemo, da so tista podjetja (ne glede na lastništvo in velikost!), ki so bila aktivna, ki so vlagala v tehnološki razvoj in inovacije in se na tej podlagi pravočasno prestrukturirala, spremembe preživela. Ta podjetja so se tudi dovolj zgodaj zavedala, da so v prvi vrsti sama akterji tehnološke in razvojne politike, pa tudi, da je ključen za njihov obstoj, za konkurenčnost in razvoj tehnični kader, to je razvojni in tehnološki inženirji, za katere vemo, da jih v naši državi vseskozi kronično primanjkuje. Velika težava pri preobrazbi slovenskega gospodarstva (in velik defekt našega izobraževalnega sistema!) je premajhno spodbujanje mladih za tehnične poklice. Po nekaterih podatkih bi v tem trenutku potrebovali vsaj 2.400 inženirjev, če bi želeli doseči razvojno moč Avstrije, in kar 7.200 inženirjev, da bi dosegli Fince. Soočeni smo z nevarnostjo, da bomo v bližnji perspektivi postali le še pretežno država dobaviteljica izdelkov in storitev z nizko dodano vrednostjo, revna in zapostavljena. Samo razvita industrija zahteva tudi bolj razvit storitveni sektor, ki prinaša višjo dodano vrednost. Od naročil industrije pa v Sloveniji živi kar polovica storitvenih podjetij. Tudi zato mora Slovenija ostati proizvodna država!

V Državnem svetu smo gospodarskim in razvojnim vprašanjem v tem mandatu posvečali zelo veliko pozornost. Naše predloge in pobude, ki so nastali tudi na podlagi posvetov, kot je današnji in živega stika s civilno strokovno javnostjo v okviru Sveta za inovativno družbo, smo strnili v Resolucijo Državnega sveta za izhod iz krize. Naloga Državnega sveta kot dela zakonodajne veje oblasti pa je predvsem ta, da v okviru svojih pristojnosti prispeva k sprejetju take zakonodaje, ki bo omogočala pozitivne premike na področju gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti gospodarstva.

Naši predlogi so že v času pred krizo šli v smer opozarjanja na zanemarjanje tistih segmentov, ki jih imamo v obilju, a jih ne izkoriščamo dovolj, ali pa ostajajo brez dodane vrednosti. Ponovno naj izpostavim potencial slovenskega gozdarstva in predelave lesa! To sta področji, do katerih se še vedno vedemo zelo negospodarno, kjer nam je sistem njunega delovanja povsem razpadel in v katerih smo izgubili okoli 30 tisoč delovnih mest. Vendar pa je gozdarstvo skupaj z lesno industrijo nedvomno panoga, ki bi Sloveniji lahko zagotavljala veliko delovnih mest in lepe prihodke. Smo namreč ena od treh najbolj gozdnatih pokrajin v Evropi, kar pomeni, da imamo veliko lesne surovine, da imamo znanje, delovno silo, tudi pomemben obseg domačega trga in že vzpostavljene izvozne posle. Kar nam manjka – in to smo ugotovili na strokovnih posvetih v Državnem svetu – je poslovni model, ki bi omogočil, da bi v Sloveniji postavili enega ali morda dva velika lesno-predelovalna obrata, katerih zmogljivost bi morala presegati 500 tisoč kubičnih metrov predelanega lesa. In bi bila ekonomsko in tehnološko dovolj močna, da bi bila dovolj velika kupca in predelovalca lesa, da bi zadovoljevala potrebe različnih industrijskih panog in postala pomembna spodbujevalca razvoja. Če bi taka obrata imeli, se ne bi moglo več zgoditi, kot se je pri gradnji novega mostu v Novem mestu, da so morali pred izdelavo mostne konstrukcije slovenski les peljati na razrez v Avstrijo. Izpolnitev navedene vrzeli je samo del celovitega poslovnega modela ki nam manjka. Njegove bistvene sestavine, ki se jih izvršna veja oblasti še vedno ne zaveda v dovolj veliki meri, so progresivna davčna politika in ustvarjanje kritičnega obsega temeljnega povpraševanja. Davčno je torej treba nagraditi dobro gospodarjenje z gozdom in kaznovati slabo. A brez naročil ni posla. Spodbuditi je potrebno uporabo lesa v gradbeništvu, izgradnjo javnih objektov in neprofitnih stanovanj za mlade družine, izkoristiti potenciale uveljavljenih slovenskih proizvajalcev. Les se vse bolj uveljavlja kot sodoben visokotehnološki material. Prodrla je nanokristalinska celuloza, visokotehnološki material na osnovi lesa, z osemkratnikom raztezne trdnosti jekla, univerzalne uporabnosti. A predvsem gre za inovativnost spoznavanja in spoštovanja naših nacionalnih danosti in priložnosti. Poleg lesa, vode, geostrateškega položaja je tu slovenski človek, inženir, delavec, poslovnež. Industrijska kultura, ki se je več kot sto let razvijala v slovenskem narodu in sedaj naciji, daje dobro osnovo za slovensko konkurenčnost na presečišču mehanike in računalništva. Tisto, kar smo na področju realnega sektorja v zadnjih 20 letih izgubili, a smo prej imeli, so povezovalne entitete, inženiringi. Nekoč smo bili v stanju zgraditi energetske in telekomunikacijske objekte, postavljati žerjave in jezove, odločevalci v samostojni Slovenji pa za zahtevnejše gospodarske koncepte niso imeli dovolj posluha.

Spoštovani, strokovnjaki, poznavalci posameznih področij in vsa zainteresirana javnost!

Predstavljate tisti del civilne družbe, ki v razpravo o pomembnih razvojnih vprašanjih vnaša moč argumentov, saj poznate prakso in izhajate iz nje. Vaše izkušnje so najbolj verodostojna obramba pred interesi tistih elit, ki jih pri odločitvah vodijo pohlep, brezobzirno izkoriščanje človeških in naravnih virov, finančne prevare in sistemske zlorabe in ki jih ne zanima kakovost življenja državljanov. Naj današnji posvet pripomore k uveljavljanju argumentov na področju proizvodnje, še zlasti argumentov tukaj močno zastopane predelovalne industrije. Vsem skupaj želim koristno izmenjavo mnenj.

Hvala.

Slovenija mora ostati proizvodna država