Novice

Državni svetniki so imeli na 33. izredni seji na mizi dva predloga za odložilni veto, na  Zakon o davku na bilančno vsoto bank in na Zakonu o državnem tožilstvu.   Veta nista bila potrjena. Pri Zakonu o davku na bilančno vsoto bank je za veto glasovalo 11 državnih svetnikov, 12 jih je bilo proti. Pri Zakonu o državnem tožilstvu pa je za veto glasovalo 11 državnih svetnikov, 13 pa jih je bilo proti.

www.skledar.tv

Predlog za odložilni veto Zakona o davku na bilančno vsoto bank je v imenu predlagateljev, Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev predstavil Peter Vrisk. Zakon je bil v DZ sprejet kljub nasprotovanju regulatorja bančnega trga - Banke Slovenije in temeljne reprezentativne institucije s področja bančništva - Združenja bank Slovenije, kar je po mnenju predlagateljev nesprejemljivo. Davek bo najbolj prizadel tiste banke, katerih poslovna politika je usmerjena k poslovanju s prebivalstvom. Nekatere banke so usmerjene k univerzalnemu bančništvu, druge, kot npr. zadružne banke, pa (v skladu z zadružnimi načeli in vrednotami) zasledujejo tudi druge »socialne« vrednote. Davek na bilančno vsoto bank ne bo spodbudil kreditiranja nefinančnih družb, saj banke svojih likvidnostnih rezerv ne morejo kar naenkrat preusmeriti iz vrednostnih papirjev v kredite nebančnemu sektorju.  Davek za banke predstavlja dodaten strošek, ki bo zniževal njihovo kapitalsko ustreznost, zato bi morale banke še dodatno krčiti obseg kreditiranja.  Iz primerjav ureditev pravnih sistemov v treh državah članicah EU je razvidno, da imajo v navedenih državah (Združeno Kraljestvo, Francija, Nemčija) bolj pravičen sistem od tistega, ki se predlaga s predmetnim zakonom. 

Državi svet pa posebej opozarja, da zakon izrecno ne ureja kreditov danih kmetom, ki podobno  kot  samostojni podjetniki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato je tudi v tem delu zakon nesprejemljiv. Ne samo zaradi položaja bank, ampak tudi zaradi nevarnosti, da bi se kreditiranje kmetov zmanjšalo, saj bi morale banke, da bi se izognile davčni obveznosti, občutno povečati kredite dane nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom.

Minister za finance dr. Franc Križanič je na kratko predstavil zakon, ki sodi med proti krizne ukrepe, saj želi Vlada z njim okrepiti kreditiranje gospodarstva, kar je velik problem Slovenije. Po navedbah Vlade se z zakonom vzpostavlja mehanizem, ki bo sprostil še vedno prisoten kreditni krč in pripomogel k odločitvi bank za ustreznejše kreditiranje nefinančnega sektorja. Uveljavitev zakona zagotavlja ustavitev strmega padca bančnih posojil s stimuliranjem bank za povečano kreditiranje gospodarskih subjektov. Vlada je prepričana, da se bodo banke na obdavčitev odzvale tako, da bodo povečale kreditiranje podjetij in s tem, kot ji omogočajo predvidene zakonske rešitve, zmanjšale ali izničile obveznost plačila davka. Kljub temu naj bi finančni učinek uvedbe dodatnega davka znašal okoli 5 mio evrov.

Za podporo zakonu sta se zavzele tudi državna svetnika Borut Meh in prof. dr. Jože Mencinger. Oba sta poudarila, da zakon ni idealen, vendar pa Vlada z njim poskuša reševati situacijo na področju kreditiranja gospodarstva. Gospod Meh je še posebej izpostavil vlogo regulatorja, torej Banke Slovenije, ki  bo morala prevzeti del odgovornosti za slabe kredite bank v bližnji preteklosti, npr. velikim gradbenim firmam, zaradi katerih so ta podjetja  danes v velikih težavah, z njimi vred pa tudi banke. 

Predlog za veto na Zakon o državnem tožilstvu je v imenu predlagatelja, Komisije za državno ureditev predstavil  Jernej Verbič. Državni zbor v zakonodajnem postopku ni upošteval predlogov Vrhovnega državnega tožilstva, kar je privedlo do preobsežnega in birokratskega zakona. Zakon bo zato oviral učinkovito delo državnega tožilstva, zmanjšuje tudi pristojnosti vodstva tožilstva in povečuje pristojnosti izvršilne veje oblasti. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona ne omenjajo samostojnosti državnega tožilstva, čeprav bi moral zakon ravno krepiti neodvisnost državnega tožilstva, saj je to predpogoj in varovalka za nepristransko in objektivno delo. Predlagatelji veta so izpostavili, da je 10. člen Zakona o tožilstvu edini, ki določa, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi. To je edino besedilo, ki govori o samostojnosti državnega tožilstva. Iz vseh ostalih členov je moč razbrati podreditev državnega tožilstva, zlasti izvršilni veji oblasti (Vladi oz. ministrstvu, pristojnemu za pravosodje). Tretji odstavek 10. člena določa, da kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državno tožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilstev in državnih tožilcev izvaja Vlada Republike Slovenije, kar pa je v nasprotju s tem,  da so državna tožilstva samostojni državni organ. Na namen podrejanja državnega tožilstva izvršilni oblasti kažejo tudi določbe o Državno tožilskem redu (DTR) ter sestavi Državno tožilskega sveta (DTS). Zakon po mnenju predlagateljev  spreminja dosedanjo povsem ustrezno ureditev skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki se sedaj spreminja v Specializirano državno tožilstvo in ne bo več delovalo pri Vrhovnem državnem tožilstvu. Delo te skupine je bilo po trenutni ureditvi učinkovito, prav tako pa se je že vzpostavila praksa dela, v katero se sedaj posega, kar lahko prevede do zastoja v postopkih.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je poudaril, da je Zakon o tožilstvu nastajal dolgo časa in je pretehtan in usklajen z vsemi udeleženci. Prav tako je minister zagotovil, da zakon ne ruši razmerij med različnimi vejami oblasti, kot so postavljene v našem sistemu. Izvršilna veja oblasti v nobenem primeru ne posega v tožilstvo, ravno nasprotno. Z mnogimi ukrepi in rešitvami iz novega zakona se država iz tožilstva še bolj umika. Treba pa je razlikovati položaj sodnikov ter položaj tožilcev, če so sodniki samostojni, so tožilci neodvisni. Stari tožilski zakon je star 16 let ter zato potrebujemo novega. Predvsem na področju gospodarskega in organiziranega kriminala imamo težave in nismo dovolj uspešni, določena ovira pri tem je tudi neustrezna zakonodaja. Minister je posebej izpostavil organiziranje 12. tožilstva, ki se bo posebej posvetilo tem nalogam. Na ta način bomo dosegli, da se bosta  en tožilec in en sodnik skupaj ukvarjala z eno zadevo s tega področja kriminalitete. Zakon o tožilstvu je v tesni povezanosti z zakonodajo, ki je že v proceduri v DZ, Zakon o odvzemu premoženja, pa novela kazenskega zakona ter Zakon o kazenskem postopku. V državno tožilskem svetu  bodo sodelovali tudi zunanji pravni strokovnjaki, to je podobno kot že pri sodnikih in ti bodo lahko pomagali pri vzpostavljanju dobrih rešitev npr. pri politiki pregona. Ministrstvo za pravosodje se umika od imenovanj na tožilstvu, to bo sedaj opravljal  državno tožilski svet.