A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Predsednik Državnega sveta mag. Kavčič: Maistrov duh potrebujemo Slovenci tudi danes

petek, 20.11.2009

Na državni proslavi ob dnevu generala Rudolfa Maistra v Ravnah na Koroškem predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič o zgodovinski vlogi njegovega pogumnega duha: "General Maister je bil človek, ki se je v za Slovence pravem zgodovinskem trenutku znašel na pravem mestu. Čeprav globoko v svoji notranjosti umetniška duša, pesnik, športnik, ljubitelj glasbe in priložnostni slikar, je bil v prvi vrsti vojak, ki je z orožjem posegel v tok zgodovine. Nesporno dejstvo je, da je s tem, ko je 23. novembra 1918 prevzel vojaško oblast v Mariboru, odprl možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Vse to je v slovenski narod - ne prvič - vlilo novega nacionalnega upanja in okrepilo slovensko samozavest - samozavest, da prihaja čas, ko bomo sposobni kot narod tudi končnega državotvornega dejanja. Kljub vsemu narodnemu zanosu in upanjem na združitev Slovencev v eni državi od Ilirskih provinc naprej, se je prvič ponudila tisočletna priložnost v obliki svetovne vojne. Naloga zgodovinarjev je, da ovrednotijo vlogo vseh takratnih akterjev, za Maistra pa zagotovo lahko brez kakršnih koli pomislekov rečemo, da je svojo nalogo, ki mu jo je kot posamezniku v prevratnih časih namenila zgodovina, opravil več kot odlično! In to ne le v Mariboru in na slovenskem Štajerskem, temveč tudi tukaj, kjer smo danes zbrani - na Koroškem! Za kako daljnosežne posledice, je šlo priča tudi dejstvo, da se severna meja, določena z mirovno pogodbo v Saint-Germainu, dejansko vse do danes ni spreminjala.

Ob koncu prve svetovne vojne, ko so Slovenci v Ljubljani razglašali svojo osvoboditev izpod tisočletne nemške nadoblasti in vstop v južno-slovansko državo, se takratni politiki niso zavedali visoke cene, ki jo je kasneje moral za to plačati slovenski narod. Bili so prepričani, da bo mirovna konferenca, ki bo sledila po vojni, spoznala pravične slovenske zahteve in jih podprla, da bo v jugoslovansko državo vključeno vse slovensko narodno ozemlje, vsa "zedinjena Slovenija". Računali so na pomoč Srbije, ki je bila zaveznica zmagovite antante. A je bilo 1. decembra 1918 izvedeno le centralistično zedinjenje, ki nas je Slovence že leto kasneje politično globoko razočaralo, nas osiromašilo za velike dele nacionalnega ozemlja in slovenskega prebivalstva, generala Maistra in veliko njegovih vojnih soborcev pa je takratni Beograd hitro označil kot 'nezanesljive' in s predčasnimi upokojitvami ali odpusti dokončno zapečatil njihovo vojaško kariero. S tem so za desetletja zatonile sanje Maistra in njegovih soborcev in vsega slovenskega naroda o enakopravnem mestu v družini svobodnih narodov.

Slovenski politiki tistega časa se predvsem niso zavedali dejstva, da bo pravočasen prevzem oblasti za velesile eden od pomembnih dokazov, da je ozemlje res slovensko. Prav zato, ker je velike ozemeljske težnje Nemcev na Štajerskem in Koroškem vojaško pravočasno zaustavil Maister, je lahko Jugoslovanska delegacija sredi februarja 1919 postavila svojo zahtevo glede koroške meje. A ZDA so vztrajale pri meji na Karavankah, Angleži so prisodili Avstriji Pliberk, Železno Kaplo in Celovec, Italijani pa zahtevali celo bivšo kranjsko-koroško mejo. Nazadnje je 27. avgusta prevladal predlog o plebiscitu v Koroški kotlini.

Slovenci smo na Štajerskem po zaslugi generala Maistra in njegovih borcev ter Narodnega sveta za Štajersko vendarle dobili skoraj vse ozemlje do narodnostne meje. Drugače je bilo s Koroško. Ko si je general utrdil vojaški položaj v Mariboru, so njegove enote začele zasedati ozemlje ob severni slovenski meji. Pri tem se spomnimo še na enega velikega junaka tistega časa, nadporočnika Franja Malgaja, ki je novembra 1918 zasedel Pliberk, Velikovec, v začetku decembra pa še Dravograd, Labot in Št. Pavel. Sledila je zasedba še ozemlja severno od Drave - Grebinj, Mali Vid in Tinje. General Maister je konec novembra dejansko nameraval izpolniti želje koroških Slovencev in zasesti tudi slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem. Narodna vlada SHS v Ljubljani ga ni podprla, zato je moral ta načrt opustiti."

Govor predsednika mag. Kavčiča