Govor predsednika Državnega sveta na posvetu o nacionalni strategiji razvoja energetike

Posvet: Nacionalna strategija razvoja energetike na področju tekočih goriv v okviru Zelene knjige
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet RS, 12. junij 2009

Spoštovani,

lepo pozdravljeni na današnjem posvetu v Državnem svetu, kjer bomo skupaj s strokovnjaki s področja energetike, predstavniki strokovne in laične javnosti prevetrili nekatera vprašanja in možne rešitve na področju slovenske energetike.

Energetski zakon opredeljuje splošne cilje energetske politike, ter cilje s stališča varstva okolja in konkurenčnosti. Obvezuje Vlado, da vsakih pet let pripravi nacionalni energetski program. Ena od zahtev zakona je tudi, da pri pripravi energetskega programa v največji meri vključi sodelovanje javnosti. Ugotovimo lahko, da veljavni nacionalni energetski program ni uresničil številnih zastavljenih ciljev na številnih področjih: omejeno je izvajanje predvidenih investicijskih načrtov pri oskrbi z energijo, zastaja spodbujanje projektov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, zagotavljanje rezervnih zmogljivosti je v kritičnih razmerah, ki postajajo preteča realnost, postaja vse večji problem.

Še vedno smo visoko ogljična družba in ne zaznavamo odločnih ukrepov v smeri izboljšanja. Energetske dileme so okoljske dileme! Ogljični in, vsebolj grozeči, metanov kriterij pa poudarjata multidisciplinarnost teh dilem. Ali bomo gradili z lesom ali z jeklom in aluminijem? V slovenskem gradbeništvu smo namreč po nekaterih analizah zaslužni za več kot polovico ogljikovega dioksida. In kaj bo za ogljičnost slovenske države pomenila nadomestitev sedaj delujočih blokov termoelektrarne Šoštanj s 6. blokom in nadaljnjim kurjenjem bogatih zalog slovenskega premoga? Ali je dokaj neizogibni drugi blok NEK alternativa temu ali zgolj dopolnilo? Ali lahko okrepitev izgradnje koncesijskih hidroenergetskih objektov v tujini predstavlja okoljsko in ožjegospodarsko zanimivo dopolnitev ali alternativo?

Neuresničeni cilji obstoječega energetskega programa in zavedanje o nujnosti zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energetskimi storitvami, spodbujanje okoljsko-trajnostnih rešitev, zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva ter razpoložljivost in dostopnost energetskih storitev so zagotovo vodili Vlado, da se je lotila priprave Zelene knjige, kot uvoda v pripravo novega Nacionalnega energetskega programa. Novost, ki jo predstavlja Zelena knjiga kot posvetovalni dokument je po moji oceni dobrodošla in koristna, saj je tako dana možnost širši laični in strokovni javnosti, da izrazi svoje poglede in stališča, ki so lahko dobra podlaga za kakovosten nacionalni energetski program.

Opozorila, ki so izpostavljena tudi v Zeleni knjigi glede prevelike energetske intenzivnosti Slovenije oziroma njenega gospodarstva, ki negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so vredna razmisleka. Eden od pomembnejših ciljev novega nacionalnega energetskega programa mora zato postati tudi zmanjšanje energetske intenzivnosti.

Glede na to, da naj bi Zelena knjiga za Nacionalni energetski program Slovenije celovito obravnavala vsa področja energetike se zdi umestno razmišljanje, da pa vendarle dokument v nekaterih poglavjih, segmentih ni dovolj uravnotežen in možnostim razvoja dejavnosti oskrbe z nafto in naftnimi derivati ne posveča dovolj pozornosti. Prav tako na nekaterih pomembnih področjih, kot so obnovljivi viri energije, skladiščenje zemeljskega plina, področje trgovanja z emisijskimi kuponi, ni zaslediti konkretnejših ukrepov, strategij, zato je danes priložnost, da te pomembne segmente energetike v razpravi na posvetu predstavimo in z utemeljenimi predlogi prepričamo predlagatelja, da dokument ustrezno dopolni.

Sporočilo za javnost s posveta