Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na posvetu z naslovom TRAJNOSTNI RAZVOJ IN ZAŠČITA PRIOBALNEGA PASU

(13. september, 2012)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, predstavniki civilne iniciative, strokovne javnosti in lokalnih oblasti, poslanci in državni svetniki, gospe in gospodje, dovolite mi, da vam izrečem dobrodošlico v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Z današnjim posvetom nadaljujemo in bogatimo tradicijo srečevanja interesov civilne družbe, strokovne javnosti in lokalnih interesov v Državnem svetu. Letno je takih srečanj več kot petdeset, s tem pa nastaja kakovostna vsebinska podlaga za sprejemanje boljših zakonov.

Govora bo o izjemno občutljivi problematiki priobalnega pasu; občutljivi predvsem iz razloga, ker je slovenska obala zelo majhna in se na dolžini 46 kilometrov krešejo zelo različni interesi. Obenem je morje za vse prebivalce Slovenije pomembna vrednota, naravni vir in naravno bogastvo. Zaradi tega simbolnega, globoko čustvenega odnosa do naše obale je prav, da je z vizijo razvoja priobalnega pasu seznanjena tudi širša javnost. Pobudi za današnji javni posvet na nacionalnem nivoju smo odprli pot preprosto zaradi že večkrat izražene zahteve Državnega sveta, da mora gospodarjenje s prostorom izhajati iz širšega javnega interesa. Nismo je razumeli kot željo, da bi poskušali uveljavljati posvete v Državnem svetu kot mesto potrjevanja ali kritiziranja posamičnih občinskih prostorskih aktov. So nam pa vsem skupaj lahko posamezne konkretne, življenjske prostorske dileme lahko osnova za zavzemanje strokovnih in vrednostnih stališč na nacionalni ravni. Tudi na ravni EU opažamo dileme ali vsaj večpomenske formulacije. Eno tako smo lahko zaznali ob nedavnem vetu Državnega sveta na novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih. Pojavilo se je navajanje stališča OECD, da morajo naravni viri dobiti svojo ceno in vrednost. Morda lahko taka opredelitev površinsko zveni privlačno, v resnici pa je grozljiva. Spomenik taki doktrini so desetine zapuščenih golfišč v Španiji, kjer se iz preobilice podivjanega kapitala gradili popolnoma netrajnostna mesta in golfišča na področjih, kjer vode primanjkuje. Vztrajati moramo na temeljni opredelitvi, da so naravni viri dobrina, s katero moramo gospodariti predvsem v javnem interesu. Ne sme biti kupna moč temeljni kriterij, kajti kupna moč je v globaliziranem svetu zelo brutalno razporejena in ne upoštevajo kriterija kakovosti življenja državljanov kot vodilni kriterij in usmeritev delovanja.

Obala ponuja izjemne razvojne možnosti - od naselitvenih, proizvodnih, prometnih, do rekreativno - turističnih. Posegi v priobalni prostor so zato še toliko bolj občutljivi, saj lahko vodijo v konflikte velikih razsežnosti med interesom kapitala, nosilci javne oblasti, prebivalci lokalnih skupnosti in drugimi legitimnimi deležniki. Kljub krizi in vsesplošnemu pomanjkanju investicijskih spodbud pa na morebitne prostorske posege ne bi smela padati pasti senca dvoma, da so podrejeni finančnim interesom in špekulacijam.

Ko govorimo o prostoru, moramo imeti vselej pred očmi, da vsakršen poseg vanj zahteva temeljit predhoden razmislek o vseh možnih okoljskih, gospodarskih, socialnih ali drugih kompleksnih posledicah, ki jih bo prinesel s seboj kratkoročno in tudi dolgoročno. V Državnem svetu vseskozi poudarjamo, da so občinski prostorski načrti temeljni razvojni dokumenti, od katerih je odvisen gospodarski in trajnostni razvoj občin. Z vidika zagotavljanja avtonomije lokalne samouprave in izvajanja izvirnih nalog občin bi, po mnenju Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, moral sistem prostorskega urejanja temeljiti še na večji vlogi občin, ki pa bi morale za to prevzeti tudi še višjo raven odgovornosti. Ko gre za celotni priobalni pas in razvojna vprašanja tega območja, pa lahko ponovno ugotovimo tisto, kar smo v Državnem svetu ugotavljali že, ko smo obravnavali problematiko zaščite Krasa pred pozidavo, in sicer, da v Sloveniji vseskozi čutimo posledice umanjkanja drugega nivoja lokalne samouprave. Primorska regija ali pokrajina bi strokovno in interesno zagotovo veliko bolj celovito zaobjela razvojne in urbanistične specifike in potrebe tega edinstvenega dela naše države.

Spoštovani,
izjemno pomembno je, da razumemo zakonitosti trajnostnega upravljanja ekonomskih, naravnih, kulturnih in prostorskih virov, ki v končni fazi usodno določajo raven kakovosti življenja prebivalcev in uporabnikov prostora. Želim, da bi današnji posvet doprinesel h kakovostni izmenjavi mnenj raznolike strokovne in zainteresirane javnosti, v razpravi pa tudi politike in civilne družbe, ter v končni instanci prispeval h krepitvi gostote zavesti o najpomembnejših vrednotnih in strokovnih kriterijih, ki morajo biti temelj gospodarjenja s prostorom na lokalni, pokrajinski in nacionalni ravni. Hvala.

Trajnostni razvoj in zaščita priobalnega pasu