Novice

Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je odprl razstavo ob 100. obletici smrti Simona Gregorčiča in ob tem povedal: "Slovenski kulturni praznik je vedno znova priložnost, da se ozremo na izjemen pomen slovenske kulturne dediščine na razvoj slovenske nacionalne samobitnosti. Zato sem posebej počaščen, da danes prav tu v Državnem svetu odpiramo razstavo o delu in življenju velikega slovenskega poeta in domoljuba Simona Gregorčiča. /.../ Resolucija o nacionalnem programu za kulturo med kulturne prioritete uvršča zaščito in razvoj slovenskega jezika, spodbujanje kulturne raznolikosti, zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, kulturno vzgojo za ustvarjalnost, izobraževanje za poklice v kulturi, kulturo kot kategorija razvoja in kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kakovosti življenja in socialne kohezivnosti in neposredno podpora ustvarjalcem. A proračunska politika ne odseva povsem teh načelnih prioritet in je premalo usmerjena v zagotavljanje uresničevanja dejanskega kulturnega razvoja. Državni svet vedno znova opozarja na zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev za kulturo na vseh nivojih. Vendar pa se indeks rasti proračunskih sredstev za kulturo iz leto v leto manjša. Treba je opozoriti, da globalizacija in različne integracije prinašajo nove izzive, ki zahtevajo bolj celoviti in bolj ambiciozni pristop k promociji kulturnih dosežkov slovenskih ustvarjalcev. In ena od načinov promocije slovenske kulturne dediščine je tudi današnja razstava. Slovenska kulturna zgodovina je prežeta s številnimi kulturnimi dosežki, ki so nas pripeljali do sedanjosti. Številni slovenski pesniki so v svojem ustvarjanju izhajali in poudarjali slovensko narodovo čutenje, kar izraža tudi slovenska himna, v kateri smo prepoznali in prevzeli vizionarsko razmišljanje našega največjega pesnika. Med njimi ima zelo pomembno mesto tudi Simon Gregorčič, ki je prav tako črpal iz narodnih vrelcev in opisoval lepote slovenske zemlje in slišal dušo slovenskega človeka."

Dokumentarno razstavo rokopisnega, tiskanega in slikovnega gradiva je pripravila Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani pod vodstvom dr. Mihaela Glavana.