Delo komisij

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na svoji seji 13. 4.  2010 obravnavala Predlog zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado  Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS). Komisija ne nasprotuje ratifikaciji arbitražnega sporazuma. 

Vsebina ratifikacije je arbitražni sporazum, podpisan med Vladama R  Slovenije in R Hrvaške v Stockholmu 4.11.2009. Po mnenju Vlade je  arbitražni sporazum dober in njegova ratifikacija je v interesu R Slovenije. Z  njegovim podpisom sta državi potrdili svojo zavezanost k mirnemu reševanju  sporov v duhu dobro sosedskih odnosov, odražajoč njune vitalne interese. Kljub  prizadevanjem in zapletenim pogajanjem v preteklosti, državi mejni spor nista  zmogli rešiti sami. Zato sta se z arbitražnim sporazumom zavezali, da rešita  spor glede meje na morju in na kopnem preko ad hoc  arbitraže. Pogodbenici bosta na podlagi arbitražnega sporazuma ustanovili arbitražno  sodišče petih arbitrov, ki jih bosta imenovali skladno z določbami sporazuma.  Sedež arbitražnega sodišča bo v Bruslju. Z arbitražnim sporazumom se določa  njegova naloga, uporabljeno pravo, odločilni datum 25.6.1991, arbitražni  postopek, način izdaje razsodbe, veljavnost, način poteka  rokov. Ustavno sodišče je presodilo, da arbitražni sporazum ni v nasprotju s  slovensko ustavno ureditvijo in da vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev  mejnega spora. Stališče Ustavnega sodišča je, da je meja na kopnem  ustavnopravno varovana tam, kjer je potekala meja med republikama v okviru  nekdanje SFRJ, meja na morju pa po črti, do katere je Slovenija pred  osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja.  

V  razpravi so člani komisije izpostavili nekatere dileme glede sprejetja  predloga zakona: ali vsebina arbitražnega sporazuma zagotavlja ustrezno  varovanje strateških nacionalnih interesov. Dejstvo je, da je sprejeta rešitev  kompromis. Po vedenju članov komisije je uporaba političnih pritiskov  povzročila, da je arbitražni sporazum postal predmet pogajanj med državama.  Mejni spor med državama, ki zadeva njune vitalne interese, je politične narave  ter zastavlja in odpira občutljiva pravna, hkrati pa tudi čustvena vprašanja.  Neenotnost v tolmačenjih in možnost različnega razumevanja besedila "stik  Slovenije z odprtim morjem" zastavlja vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da  je dostop Slovenije do mednarodnih voda ustrezno izražen v tem besedilu. Znano  je, da se uporabljen izraz "stik " lahko različno razlaga, pri čemer je bilo  opozorjeno na njegovo uporabo na področjih tektonike, geodezije, cest in rek. Po  mnenju članov komisije besedilo v delu, ki navaja, da bodo morali arbitri  odločiti o stiku Slovenije z odprtim morjem, kjer so razlike v interesih obeh  držav, ni dovolj precizno. Zastavlja se vprašanje, ali bodo učinki arbitražnega sporazuma  sledili potrebam in interesom Slovenije ali pa bomo diskriminirani pri  dejavnostih na morju. Člani komisije so izrazili pričakovanje, da bo Vlada v memorandumu  prepričljivo predstavila vse zgodovinske in druge posebne okoliščine, ki lahko  vplivajo na rešitev spora.

  Mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS)