Novice

Državni svet Republike Slovenije je na 5. redni seji 19. marca 2008 obravnaval Predlog Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008 - 2011, Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov, sprejel besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu in imenoval sekretarke in sekretarje komisij Državnega sveta.

Državni svet je podprl Dopolnjeni predlog Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008 - 2011. Državni svet ugotavlja, da se sedanje besedilo resolucije bistveno razlikuje od prvotnega osnutka, saj je Ministrstvo za kulturo vanj vključilo številne prejete pripombe in konkretne pobude. Vendar pa po oceni državnih svetnikov manjka razmislek o vlogi slovenske kulture v preteklosti glede na posebnosti slovenske politične zgodovine in o tem, kakšno vlogo naj bi kultura imela v prihodnosti glede na spremenjene okoliščine in vključenost Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem so ostala odprta vprašanja nacionalne identitete, glede vloge kulture, ali sooblikuje in zagotavlja nacionalno identiteto in jo ohranja, ali jo samo izraža. Zastavlja se tudi vprašanje možnosti, kako naj se Slovenija, ki bo tudi v prihodnje težko uveljavljala svojo posebnost in stvarno samostojnost kot politični in gospodarski dejavnik, uveljavi s svojo kulturo, ki zagotavlja lasten obstoj, prepoznavnost in celo neke vrste »blagovno znamko«. Državni svet opozarja, da je predlog programa premalo ambiciozen in premalo zahteven do drugih področij in dejavnosti. Državni svet izpostavlja pomen slovenskega jezika, saj ta predstavlja gibalo slovenske identitete, sporazumevanja ter duhovnega in umetnostnega izražanja, zato se je zavzel za dosledno uporabo jezika v šolah in na fakultetah. Državni svet se zavzema tudi za ustanovitev institucije, ki bi promovirala jezik in kulturo zunaj meja ter utrjevala mednarodne povezave, kar vključuje promocijo filma, glasbe, gledališča in literature. Med pomanjkljivostmi Državni svet opozarja na neuravnoteženost med obravnavo tradicionalnih in etabliranih umetniških praks in na drugi strani obravnavo novih, še ne tako uveljavljenih ali tudi bolj množičnih umetniških praks, ki se največkrat odvijajo zunaj sfere javnih zavodov, s čimer je povezano tudi pereče vprašanje ustvarjalcev, ki jih program in zakonodaja obravnavata kot t.i. samozaposlene na področju kulture. Državni svet pozitivno ocenjuje zlasti spremembe, ki prinašajo boljše možnosti za enakovredno upoštevanje invalidov, predvsem kot obiskovalcev kulturnih prireditev oziroma uporabnikov umetniških del (bralci, gledalci, poslušalci).

Državni svetniki so obravnavali Dopolnjen Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Seznanili so se s pripombami občin (Ljubljana, Žirovnica, Slovenj Gradec, Ribnica, Kostel, Kočevje, Ljutomer), ki so jih podale v okviru prve obravnave, stališči Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije in z mnenjem Zakonodajno - pravne službe Državnega zbora ter z amandmaji nekaterih poslanskih skupin. Podprli so amandmaje, da dajatve sodijo za obremenjevanje voda z odpadnimi vodami in obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki so v skladu z načelom, da se za opravljanje nalog prilagodijo tudi viri sredstev, med prihodke občin. Niso pa podprli predloga, da bi bila odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obvezna pokrajinska gospodarska javna služba. Prav tako tudi ne predloga, da bi nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, izdanih na podlagi varstva okolja, opravljala pokrajinska inšpekcija na varstvo okolja, ker bi s tem posegli v pristojnost občin. Državni svet se je seznanil tudi z amandmaji poslanskih skupin, s katerimi predlagajo, da se kmetijska zemljišča v lasti države s prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom, neodplačno prenesejo v last pokrajin, stavbna zemljišča v lasti države pa v last občin.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, vendar je izpostavil tudi nekatere pomanjkljivosti. Med te sodi izostanek dejanske ocene stanja, razlogov za spremembe, mednarodne primerjave in finančnih posledic. Predlog zakona se tudi ne opredeli do "usode" Upravne akademije, ki je do sedaj organizirala in izvajala strokovne izpite v javni upravi ter izdaja ustrezna potrdila kot svojo poglavitno nalogo. Predlog ne sledi vsem načelom sistema javnih uslužbencev, tako kot to trdi predlagatelj, še zlasti ne načelu strokovnosti; predlog namreč ukinja strokovni izpit za imenovanje v naziv in uvaja obvezno uvajalno usposabljanje. Državni svetniki so izpostavili tudi vprašanje glede sledenja načelu dobrega gospodarjenja, saj se ta po ZJU nanaša na gospodarno in učinkovito uporabljanje javnih sredstev s strani javnega uslužbenca, ki opravlja svoje delovne naloge; predlagatelj ne opredeli način, kako bi zagotovili hitrejše izvajanje postopkov pri javnih natečajih.

Državni svet je obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Državni svet poudarja, da ima Slovenija dobro razvit sistem invalidskega varstva, ki je primerljiv z razvitimi evropskimi državami. V obdobju po osamosvojitvi je Slovenija sprejela vrsto predpisov in programov s ciljem zagotavljati invalidom dostojanstvo in osebno samostojnost, enakost možnosti, nediskriminacijo, dostopnost in socialno varnost. Slovenija je leta 2006 sprejela tudi Akcijski program za invalide 2007 – 2013 kot temeljni razvojni dokument na tem področju. Ugotavlja, da so invalidi v Sloveniji in drugje po svetu, kljub sprejetim ukrepom, še vedno pogosto prikrajšani in potisnjeni na obrobje ter izpostavljeni diskriminaciji in socialni izključenosti. Državni svet pa ob tem tudi ugotavlja, da so skupna prizadevanja vseh zainteresiranih strani (državnih organov, strokovnih institucij in invalidskih organizacij) za izboljšanje položaja invalidov v družbi učinkovita ter da jih je treba še okrepiti.

Državni svet je določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu in ga poslal Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Državni svet predlaga, da se uresniči odločba Ustavnega sodišča v smeri profesionalizacije funkcije predsednika Državnega sveta s plačo, ki je določena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.

Državni svet je podprl vprašanje Jožeta Koržeta glede hidromelioracijskih sistemih, mag. Blaža Kavčiča glede sporazuma z Republiko Hrvaško v zvezi z vračanjem nacionaliziranega premoženja na območju Republike Hrvaške za državljane Republike Slovenije, Mateja Arčona glede kriterijev za prenos ustanoviteljskih pravic države v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica na pokrajino, dr. Antona Rusa glede neurejenosti okolice slovenskega parlamenta ter pobudi Marijana Klemenca glede nadzora nad pravosodno upravo na področju državnega tožilstva in za dopolnitev osebne izkaznice, ki bo hkrati tudi zdravstvena izkaznica s podatkom o krvni skupini imetnika kartice ter jih naslovil na ustrezna ministrstva. Državni svetniki pa niso podprli pobude državnih svetnikov prof. dr. Jožeta Mencingerja in dr. Janvita Goloba o zamrznitvi članstva v političnih strankah v času trajanja njihovega mandata.

Državni svet je imenoval sekretarke in sekretarje komisij Državnega sveta.

Podrobneje o seji - sprejeti sklepi