Novice

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Zakona o društvih. Omenjeni člen Zakona o društvih naj bi bil v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, saj podeljuje sodno varstvo na popolnoma neprimeren način, v nasprotju z namenom in vsebino, ki ga sodno varstvo ima. Pravica do sodnega varstva je ustavna pravica. Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do sodnega varstva pripada vsaki osebi. Sodno varstvo pa se podeli le takrat, kadar je nekomu pravica kršena. Sodno varstvo zato ne more biti abstraktno. Sporni člen pa podeli vsakemu članu pravico, da pred sodiščem izpodbija odločitev organa društva, ki je bila sprejeta v nasprotju z zakonom ali drugim splošnim aktom društva. Ta člen zakona nikakor ne govori o konkretni kršitvi. Iz dikcije določbe 14. člena ni mogoče razbrati, kaj pomeni "odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom". Tako ni jasno, ali bo to veljalo za vsak zakon, ki nima nobene povezave z društvom, ali bo to veljalo za primere, ki jih lahko obravnavajo le točno pristojni organi z uradnimi pooblastili. Sporni člen tudi določa rok enega leta, v katerem lahko član društva zahteva sodno varstvo. Rok je nerazumno predolg, saj je v interesu, da bi se kršitev čim prej odpravila. Člen 14/3 določa, da razveljavitev odločbe organov društva ne pomeni prenehanje pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe. Kakšen smisel ima razveljavitev odločitve organa društva, če bodo škodljive posledice ostale in ne bodo sanirane. Če je do določene kršitve prišlo, se mora odpraviti in vzpostaviti prejšnje stanje. To je smisel sodnega varstva in ne gola ugotovitev, medtem ko bodo negativne posledice ostale.

Državni svetniki so pozvali predsednika Vlade Republike Slovenije, naj prouči možnost, da v Svet za Slovence v zamejstvu in v Svet za Slovence po svetu ter v njune pododbore, imenuje tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije. Državni svet v okviru svojih pristojnosti posebno skrb in pozornost namenja položaju slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem ter položaju Slovencev po svetu. V aprilu leta 2006 je Državni zbor sprejel sistemski zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon določa ustanovitev dveh posebnih stalnih posvetovalnih teles Vlade za področje razvojnega sodelovanja Republike Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ju sestavljajo predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije ter iz zamejstva in sveta. Oba sveta imata po zakonu pomembno vlogo pri izdelavi strateških ter razvojnih dokumentov. Vlada se je v svojem stališču 14. 12. 2005 tudi strinjala s predlogom Državnega sveta, da se v sestavo stalnih posvetovalnih teles vključi tudi predstavnika Državnega sveta ter da se med nosilce sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu vključi tudi Državni svet.

Državni svet je podprl Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008. Izpostavil je zunanje odnose, kjer bi moral biti poudarjen tudi okoljski vidik, saj je vključevanje okoljskih vprašanj v zunanjo politiko bistvenega pomena za njihovo reševanje v širši mednarodni skupnosti.

Državni svet je pozitivno ocenil odločitev Vlade Republike Slovenije, da se zavzame za čimprejšnjo določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU ter pomoč Makedoniji pri izpeljavi reform. Slovenija mora predvsem zaradi gospodarskih interesov podpirati države Zahodnega Balkana na njihovi poti v Evropsko unijo.

Državni svetniki so pozitivno ocenili ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo, ki naj bi služil kot model povezav med visokim izobraževanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Vendar pa ni razvidna vloga Slovenije pri tem projektu.

Posebej so opozorili na negativna demografska gibanja v Sloveniji. Da bi preprečili negativne učinke tega trenda, bi bilo potrebno doseči višji odstotek zaposlenost celotnega prebivalstva torej tudi starejše generacije. Zato je potrebno izvajati programe usposabljanja odraslih, ki bodo omogočali večje možnosti zaposlovanja odraslih.

Državni svet je poudaril nujnost vzpostavitve tesnejše povezave med akademsko sfero in gospodarstvom ter zagotovitve delovnih mest za vrhunske strokovnjake, ker bo v nasprotnem Slovenija zaostala v gospodarskem razvoju. Slovenija bi morala na tem področju postaviti svojo vizijo v posameznih gospodarskih panogah ter določiti nosilce razvoja določenih produktov.

Vloga slovenskega jezika, slovenske kulture in športa je zelo pomembna, zato je to treba ob vodenju EU še bolj poudariti. Republika Slovenija ima v času predsedovanja Evropski uniji edinstveno priložnost promovirati svoj jezik in kulturo. Državni svet se zavzema za večjo promocijo in pretok besedne umetnosti (dela pesnikov in pisateljev) iz manjših držav v večje. Na področju varstva avtorskih pravic bi Slovenija lahko v povezavi z uresničevanjem Ženevske in Bazelske konvencije predlagala novosti glede zaščite avtorskih izdelkov iz majhnih držav. Pojavlja se namreč težnja, da se avtorske pravice zamenja s "copyright" pravicami, kar pa lahko privede do dezintegracije in izgube identitete malih narodov.

Državni svetniki so tudi predlagali večji poudarek problematiki boja proti drogam in zasvojenostim mladih in da jo vsa ministrstva vključujejo v svoje programe kot svojo prioritetno nalogo. Državni svet je opozoril na številne poskuse zdravil, ki se izvajajo v Sloveniji in priporoča zavzemanje za večjo transparentnost rezultatov takšnih testiranj in prenos ugotovitev iz ene države v drugo, brez podvajanja testiranj.

Državni svet je z določenimi pripombami in opozorili podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru. Strinja se s predlagateljem, da so se na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora v praksi pojavile težave, predvsem z vidika neučinkovitosti teh služb. Izkazalo se je, da je bil razlog za neučinkovitost tudi v pomanjkanju koordinacije med inšpekcijami ter v slabi organizaciji dela oziroma v nejasnih pristojnostih tako posameznih inšpekcij kot tudi glavnih inšpektorjev. Inšpekcijski svet že deluje, a ni bil učinkovit. Po novem naj bi ga vodil minister za javno upravo. Vendar Državni svet meni, da je vodenje in učinkovitost odvisna od sposobnosti posameznika in ne od njegove funkcije. Inšpekcijski svet vodi glavni tržni inšpektor, premestitev vodenja na ministra za javno upravo, sama po sebi ne bo vodila k večji strokovni učinkovitosti. Minister kot član Vlade bo tako narekoval glavne smernice delovanja inšpekcij, zaradi česar se postavlja vprašanje njihove samostojnosti kot ene temeljnih načel zakona o inšpekcijskem nadzoru. Minister sicer ni pristojen za poseganje v konkretni inšpekcijski postopek, lahko pa vsekakor nakaže smernice dela inšpekcij ali (ne)prednostna področja. Glavni inšpektor ne bo neposredno odgovoren ministru za javno upravo kot vodji inšpekcijskega sveta, temveč ministru, v okviru katerega je konkretna inšpekcija, po drugi strani pa drži, da sta resorni minister kot minister za javno upravo člana iste Vlade. Državni svetniki so izrazili tudi dvom, kako bodo sedaj lahko inšpektorji postali učinkovitejši, če se znižuje zahtevana delovna doba inšpektorja iz petih let na "ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave". Po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, lahko nekateri inšpektorji nastopijo svoje delovno mesto že pri 3 letih in 7 mesecih delovnih izkušenj.

Državni svet ocenjuje, da novela zakona razen spremenjenega načina vodenja inšpekcijskega sveta ter določb o poenotenju izobraževanja in manjših popravkov glede pooblastil ne prinaša nič bistveno novega, kar bi se nanašalo na učinkovitejše delo inšpekcij. Po mnenju Državnega sveta novela ne sledi potrebi po reorganizaciji področja, ki se v večini evropskih držav izvaja tam, kjer prihaja do nepravilnosti, tj. predvsem znotraj upravnih organov, ki jih zaznavajo pri svojem delu. Nepravilnosti se morajo odkrivati tam, kjer do njih prihaja in kjer organi pri svojem delu najlaže zvedo za njih. Vendar pa med inšpektorati in upravnimi enotami ni določene koordinacije, čeprav se njihovo delo prepleta skoraj na vseh področjih. V sedanjem sistemu državne uprave so upravne enote s svojim razvejanim področjem pristojnosti tiste, ki bi lahko učinkoviteje zagotavljale delo inšpekcij. Državni svet je še opozoril, da se bo z uvedbo pokrajin pojavila nova oseba javnega prava, zato bo v prihodnje tudi zaradi tega treba ponovno razmisliti o sedanji ureditvi.

Državni svet je podprl mnenje k dopolnjenemu Predlogu zakona o prostorskem načrtovanju oziroma rešitve, ki bodo zagotovile krajše, racionalnejše in preglednejše postopke sprejemanja prostorskih aktov. Državni svet je ugotovil, da je Odbor Državnega zbora za okolje in prostor pri pripravi dopolnjenega predloga zakona upošteval pripombe Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Upošteval je predloge glede državnega prostorskega načrta, ki naj ga pripravljavec "z dnem njegove uveljavitve" posreduje krajevno pristojni upravni enoti in občinam, katerih območje je zajeto v tem načrtu. Tako občine ne bi več mesecev čakale na državni lokacijski načrt, ki bi ga potrebovale pri svojem delu; taka rešitev je predvidena tudi za posredovanje občinskih prostorskih aktov in regionalnih prostorskih načrtov; dopolnjen predlog opredeljuje rok 30 dni, v katerem mora ministrstvo zavzeti stališče do pripomb in predlogov javnosti oziroma občin do dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta; predvidena je možnost dogovora med pristojnim ministrstvom in udeleženimi občinami, ki pripravljajo regionalne prostorske načrte oziroma posamezno občino, da le-te načrtujejo in sprejmejo prostorski akt za določeno prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne prostorske ureditve s prostorsko ureditvijo regionalnega oziroma lokalnega pomena to primerneje; postopek priprave občinskega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se začne s sklepom župana in ne občinskega sveta, s čimer bi se bistveno skrajšal postopek; javno naznanilo o razgrnitvi dopolnjenega osnutka (prvega) občinskega prostorskega naj ne vsebuje navedbe vseh zemljiških parcel, ker bi to povzročilo objavo neobvladljive količine podatkov. Ohranitev zahteve za navedbo zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, pa je ob spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov potrebna in upravičena - Državni svet predlaga podobno rešitev pri spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta; prostorske ureditve regionalnega pomena naj se načrtujejo upoštevajoč državni in ne občinski prostorski načrt; regionalne prostorske načrte morajo sprejeti občinski sveti udeleženih občin in ne le svet zveze občin.

Poleg teh predlogov Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jih je matični odbor Državnega zbora vključil v dopolnjen predlog zakona, Državni svet meni, da naj za vmesno obdobje (do vzpostavitve druge ravni lokalne samouprave) zakon predvideva ureditev prostorskega načrtovanja v okviru medobčinskega sodelovanja, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev oziroma k lažji izvedbi regionalnih razvojnih programov. Državni svet je še podprl predlog svoje matične komisije, da se občine lahko same odločijo, ali bo občinski prostorski načrt vseboval tudi krajinski načrt, pri čemer je le-ta lahko opredeljen kot samostojna sestavina ali kot del urbanističnega načrta (enoten urbanistično krajinski načrt). Omenjeno rešitev je matični odbor Državnega zbora sprejel in tako črtal urbanistični načrt kot obvezno sestavino občinskega prostorskega načrta in ga opredelil kot strokovno podlago za določitev območja naselij ter določitev enot urejanja prostora v naseljih, za katera se izdela.

Državni svet je podprl vprašanja državnih svetnikov, naslovljena na pristojna ministrstva oziroma institucije in sicer Jožeta Ilca glede primera napada Romana Črnaka na Jožeta Šinkovca in sicer, ali je Varuh za človekove pravice ocenil, komu so bile kršene človekove pravice in ali je varuh ali morebiti njegov namestnik obiskal poškodovanega Jožeta Šinkovca ali njegovo družino in se pozanimal za njegovo zdravstveno stanje. Marko Juvančič je naslovil vprašanja v zvezi z neustanovitvijo slovenske sekcije v Evropski šoli v Bruslju; glede soglasij v postopku izdaje gradbenih dovoljenj za novogradnje; glede financiranja krajevnih in mestnih skupnosti v slovenskih občinah v skladu z veljavno zakonodajo; glede upravljanja javnih vodovodnih sistemov v mestnih, četrtnih ali krajevnih skupnosti; ter kakšne so možnosti, da bo Republika Slovenija pridobila sedež prve EU institucije v naši državi, in sicer Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo.