Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na 14. srečanju Združenja evropskih senatov
Pariz, 16. marec 2012

Resisting the international economic and financial crisis: What role for Parliaments and particularly the upper Chambers in Europe?

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegi, gospe in gospodje, dragi prijatelji!

Po desetletjih hitre gospodarske rasti se je svet znašel v veliki krizi. Gre za razvojni cikel, ki je v veliki meri tudi civilizacijski. Krize so ena bistvenih sistemskih sestavin kapitalizma. Kot je že pokazal čas, so v določeni meri pozitivne, saj so priložnost za prestrukturiranje, za nov zagon, iz katerega lahko gospodarstvo izide bolj produktivno in bolj konkurenčno. A ključna so sredstva in znanja, s katerimi odgovarjamo na spremembe, ki jih kriza prinaša. Ko iščemo rešitve, je tako na globalni ravni kot tudi v Evropi in Republiki Sloveniji potrebno doseči več. Z enakim pristopom, ki nas je pripeljal do krize, te zagotovo ne bo mogoče rešiti.

Med ključnimi vzroki za krizo je globalno delovanje multinacionalnih korporacij in elit. Proces globalizacije je nedvomno prinesel vrsto pozitivnih rezultatov, a na drugi strani tudi negativnih. Potrebujemo t.i. novo družbeno paradigmo! Njena osnova mora biti soglasje okrog temeljnih vrednot človeštva – svoboda in blagostanje, normativni algoritem pa moramo razumeti kot sredstvo in ne kot cilj. Pretirane razlike v pogojih življenja na globalni in na nacionalni ravni vodijo v nestabilno, celo eksplozivno stanje. Pretirana usmerjenost v trošenje materialnih dobrin vodi v uničevanje medčloveških odnosov in okolja.

Predpostavljam, da je osnovno poslanstvo in naloga politike ter vseh vej oblasti, da zagotavljajo ohranjanje in dvig kakovosti življenja državljanov. Ocenjujem, da sedanji mednarodni institucionalni pogoji v osnovi onemogočajo, da bi bila kakovost življenja osnovni strateški cilj ekonomske politike Evropske unije, ampak je vodilo postal interes finančne industrije. Na konkretnem primeru Grčije je popolnoma jasno, da so interesi transnacionalnega špekulativnega finančnega kapitala botrovali nastanku krize in kar je posebej sprevrženo, kujejo dobičke v vseh fazah sprožanja krize in soočanja s krizo! Varčevalni in drugi ukrepi v primeru Grčije, ali katere druge od držav v težavah, v resnici ne morejo biti učinkoviti dokler je omogočeno delovanje špekulativnih finančnih instrumentov. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da je delovanje političnih institucij pod prevladujočim vplivom transnacionalnega kapitala.

Predstava o prostem delovanju tržnega mehanizma in njegovem zadovoljivem uravnavanju gospodarstva je postala nevarna utvara, nesprejemljiva s stališča zdravega razuma, človekovih pravic in načel svetovnega etosa. Kako lahko pričakujemo od državljanov Evropske unije, da bodo z varčevalnimi ukrepi na področju plač, pokojnin in krčenju socialne varnosti na področju zdravstva in šolstva podprli stabilizacijo makroekonomskih parametrov, če pa je vse bolj razširjeno spoznanje o ogromnem nakopičenem finančnem premoženju v davčnih oazah. Kako naj državljani Evropske unije sprejmejo logiko, da si akterji finančne krize izplačujejo za običajnega državljana nepredstavljive vsote?

V sedanjem institucionalnem okviru tudi ni možno najti učinkovitih odgovorov za zadovoljiv obseg dodajanja vrednosti in dovolj veliko število delovnih mest v državah članicah EU. Popolna liberalizacija mednarodnih ekonomskih tokov skladno z zahtevami WTO, IMF, WB povzroča prehitro ukinjanje tradicionalnih delovnih mest v državah članicah EU, kar je družbeno nesprejemljivo, saj ustvarja družbo razočaranih podpirancev namesto družbe aktivnih in motiviranih državljanov.

Evropska unija in evro sta se kot vrednoti največjega pomena za državljane EU znašli v veliki krizi. Zavedati se moramo, da niti EU niti evro objektivno ne moreta biti ciljni vrednoti za državljane EU, ampak vrednoti, ki imata izjemen pomen, a še vedno vlogo sredstev in ne vloge končnega cilja. Postavlja se vprašanje, ali si organi oblasti EU sploh lahko dovolijo, da ne bi oblikovali ukrepov za zaščito temeljnih interesov državljanov EU, saj bi s tem podkrepili dvome o smiselnosti obstoja EU in evra. Težko si zamislimo uspešno delovanje EU, ne da bi evro dobil močnejšo vlogo kot svetovni denar. Prenova mednarodnega monetarnega sistema z večjo vlogo evra in zmanjšano vlogo ameriškega dolarja je nujna sestavina institucionalnega okvira za zagotavljanje pogojev kakovosti življenja državljanov EU.
Večje število evropskih držav se je v preteklosti v času velikih gospodarskih in socialnih kriz že soočalo s problemi, ki jim po lastnem mnenju s parlamentarnimi metodami niso bile kos. Izbrale so rešitve, ki so dajale absolutno prednost nekdanjim holističnim pojmovanjem (različne oblike korporativizma, nacizem, fašizem, komunizem). Njihove negativne izkušnje ostajajo pomemben kazalec, v kateri smeri izhodov iz krize ni iskati, in so zato spoznanja trajne vrednosti. Vzponi totalitarizmov so nenazadnje razložljivi tudi kot pojav krize sodobnega parlamentarizma. Ne bomo se mogli zatekati v zgodovinsko izčrpane modele socializma, a tudi kapitalistični družbenogospodarski model bomo morali razumeti bolj strukturirano. Revolucionarne zamisli o družbi brez denarja in lastnine bi utegnile imeti neslutene in neželene stranske učinke, ki bi utegnili zasenčiti zamišljene prednosti.

Odgovore na ekonomsko in finančno krizo v Evropi nikakor ne moremo iskati po bližnjicah in v smeri zmanjševanja demokratičnih standardov, krepitve “železne” roke ipd. Evropa ima prepoznavno demokratično tradicijo. Evropsko blagostanje se je oblikovalo na podlagi demokracije, vladavine prava in človekovih pravic. Skupen evropski cilj "nič več vojn", ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, je bil dopolnjen s ciljem, da evropske države ne bodo več delile meje, kar se je uresničilo s padcem berlinskega zidu. Vloga parlamentov je v tem delu zelo pomembna, saj so parlamenti, še posebej drugi domovi, predstavniki evropskih državljanov in varuhi navedenih evropskih načel.

V iskanju rešitve in poti iz krize so posebej ranljive tranzicijske države, ki jih še vedno pesti demokratični deficit, saj se demokratične strukture marsikje šele utrjujejo. Drugi domovi parlamentov v teh državah ta deficit balansirajo in povečujejo legitimnost odločitev parlamentov. V tem kontekstu je posebnega pomena možnost okrepljenega sodelovanja drugih domov z organizirano civilno družbo.  Parlamentarni sistemi, ki bodo prej in bolje zgradili svoje interaktivne povezave z organizirano strokovno civilno družbo, bodo prispevali k razvoju konkurenčnosti političnega sistema posamezne države. Tudi Državni svet Republike Slovenije se je uveljavil kot razumnejši del slovenske politike, kot instrument uravnotežanja in zavor. Zato je dvodomni parlamentarni sistem rešitev, ki ima bodočnost pri naporih za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. Še posebej, če je drugi dom konstituiran po drugačnih principih od konstituiranja prvega doma, in če politične stranke v drugem domu nimajo prevlade. Na ta način drugi dom zadržuje »demokratično agresivnost« prvega, predvsem pa prispeva bolj konkretne razmisleke in predloge v smeri bolj trajnostno naravnane državne politike in bolj življenjske zakonodaje.

Spoštovani,

živimo v času sprememb, v času prelomnic. Bolj kot kadarkoli se zavedamo omejitev, ki jih pred nas postavlja ekologija, soočamo se s krizo vrednot in razkrajajo se zadnji okopi slepe vere v neomejeno gospodarsko rast in planetarni napredek človeštva po poti brezmejne potrošnje. Vse te omejitve zahtevajo večjo usklajenost na vseh odločevalskih in institucionalnih ravneh, večje zaupanje in predvsem odprto komunikacijo med vsemi deležniki. V tem duhu je Državni svet Republike Slovenije naslovil na Evropski parlament konkretno pobudo, da bi le-ta v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikoval, sprejel in izvedel ukrepe na področju regulacije finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov, sprejel ukrepe za zaščito delovnih mest v državah članicah EU in okrepil vlogo evra kot svetovne valute. Na nacionalni ravni pa je Državni svet pobudnik sodelovanja s civilno družbo, še zlasti na področjih, ki bi lahko prispevala k čimprejšnjemu izhodu iz krize, pri čemer naj omenim ustanovitev Sveta za inovativno družbo pod okriljem Državnega sveta Republike Slovenije. Kot posameznik, ki je večji del svojega profesionalnega življenja deloval na domačem in mednarodnem gospodarskem področju, en mandat kot poslanec v Državnem zboru in sedaj kot predsednik Državnega sveta, pa sem prišel do ugotovitve, da je Državni svet inovativna in koristna sestavina slovenskega političnega sistema, skladna z nujnim razvojem političnega sistema v wikinomični smeri nove družbeno-gospodarske paradigme.

Hvala za vašo pozornost!

Srečanje evropskih senatov v Parizu