Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu Financiranje društvenih organizacij
Državni svet, 28. junij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, organizatorji iz Zveze društvenih organizacij Slovenije, gospe in gospodje,

dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta.

V letošnjem letu prostovoljstva je tudi današnji dogodek del niza pomembnih vsebinskih prispevkov k povečevanju gostote zavesti o pomenu prostovoljnega dela, v katerega se po nekaterih podatkih v EU vključuje okoli 100 milijonov ljudi, v Sloveniji pa med 280.000 in 350.000.

Letošnje leto – leto prostovoljstva - je prelomno tudi za to, ker je bil meseca februarja v Sloveniji sprejet dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu. Naj poudarim, da smo si v Državnem svetu že od leta 2002 prizadevali za oblikovanje in sprejem tega dela prepotrebne zakonodaje. V sodelovanju z društvi, ki smo jih prepoznavali kot temeljni kamen civilne družbe, smo s posveti, kot je tudi današnji, opozarjali na nujnost ustrezne zakonske ureditve. Opozarjali smo, da se družbe bolj kot kadarkoli prej s pomočjo prostovoljnega dela lahko spoprimejo s prednostnimi problemi na socialnem, ekonomskem, humanitarnem in mirovniškem področju. Prav tako smo večkrat javno opozorili, da so za uresničitev teh idej potrebni širše priznanje in pospeševanje prostovoljnega dela ter njegova večja promocija, da bi se tako vanj vključil čim širši krog ljudi.

Sprejetje zakona je končno prineslo priznanje o pomembni družbeni vlogi društev ter prostovoljstva in podalo sistemske vzvode za njegov nadaljnji razvoj. Med drugim pa je zakon posegel tudi v problematiko financiranja prostovoljskega dela v Sloveniji, ki do sedaj prav tako še nikoli ni bilo celovito sistemsko urejeno, kar je marsikdaj oviralo izvajanje posameznih prostovoljskih del. Za večino društvenih organizacij namreč pomeni zbiranje finančnih sredstev eno najpomembnejših, pa tudi najbolj stresnih opravil. Društva, tudi tista, ki delujejo v javnem interesu, se zaradi nestalnega in nezadostnega financiranja pogosto soočajo s finančnimi težavami. S sprejemom zakona je tako naša država v določeni meri vendarle že prepoznala, da delovanje društev na različnih področjih v javnem interesu pomeni zanjo velik prihranek, po drugi strani pa prav tako prisluhnila argumentom, da je društvom treba zagotoviti legalne vire, da bi le-ta lahko normalno živela. Pri vprašanjih financiranja in obdavčevanja prihaja žal na dan dvoličnost, da ne rečemo sprevrženost tudi slovenskih oblasti. Ob tem, da se svetovna in tudi slovenska finančna elita ravna po načelu, da je plačilo davkov naloga običajnega državljana in ima po zadnjih podatkih 11.500 milijard US$ naloženih v davčnih oazah, je naša oblast tudi do društev pikolovska in nerazumevajoča. Na eni strani jih ne motijo v davčne oaze odpeljane milijarde, na drugi strani pa nočejo slišati o neobdavčenih minimalnih zneskih, ki pa so za delovanje društev izjemnega pomena. Pričakujemo, da bo dodatne ukrepe v pravi smeri določila strategija spodbujanja prostovoljstva, ki mora biti sprejeta v treh letih od uveljavitve zakona. Nobena država namreč ni tako bogata, da bi kar tako zavrgla pripravljenost ljudi, da kaj storijo tudi brez plačila. Prostovoljno delo ima velik »nevidni« ekonomski učinek. V Sloveniji po nekaterih podatkih prostovoljci v enem letu opravijo za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, kar presega znesek 100 milijonov €.

Spoštovani,

številne družbe so že zdavnaj prepoznale, da prostovoljstvo prispeva k višji kakovosti življenja. Zato je nadaljnji razvoj prostovoljskega sektorja v interesu države in državljanov Slovenije. Veseli me, da bomo danes storili korak naprej in prisluhnili primerom dobre prakse za zbiranje finančnih sredstev v društvenih organizacijah, ter morda slišali tudi kakšen konkreten predlog za spremembo zakonodaje na področju financiranja društev.

Hvala.

Financiranje društvenih organizacij