Novice

Državni svet je organiziral posvet Prodaja državnega premoženje. Na posvetu so sodelovali državni svetnik dr. Janvit Golob,    dr. Peter Glavič (državni svetnik v mandatu 1997-2002): Dober gospodar kupuje, dr. France Vodopivec (državni svetnik v preteklih dveh mandatih): Analiza prodaje slovenske industrije jekla (SIJ), dr. Jože Mencinger (državni svetnik): Koristnost in škodljivost prodaje državnega premoženja, dr. Marjan Senjur (predsednik Strateškega sveta Vlade RS): Privatizacija in gospodarska rast.

Vladajoče strukture že 16 let izvajajo program prodaje javne lastnine. Premalo je preverjanja mnenja javnosti, če se s tako prodajo strinja, zato želimo tako preverjanje začeti z javno razpravo. V zvezi s prodajo premoženja, ki izhaja iz skupno ustvarjene in podržavljene družbene lastnine kot rezultat 50-letnega ustvarjanja nacionalnega premoženja v prejšnji državi, se postavljajo številna vprašanja in izhodišča, o katerih je tekla razprava: kdo sme sprejemati tako obsežne in daljnosežne odločitve - trenutna vladajoča koalicija, parlament, javnost z referendumom; ali so vse te prodaje načrtovane na podlagi resnih in vsestranskih analiz kvalificiranih institucij in preverjene v strokovnih krogih; kakšno je bilo obnašanje razvitejših držav v teh pogledih; kakšne so možne posledice prodaj za zaposlenost, zadolževanje, mednarodno konkurenčnost in stabilen družbeni razvoj, gospodarsko ter politično samostojnost in neodvisnost Slovenije; prodaje podjetij managementu usmerjajo dobiček v dividende za odplačilo najetih kreditov namesto v razvoj podjetij, zato bodo podjetja zaostala v razvoju; ali je država res slab gospodar - lanski rezultati državnih podjetij kažejo, da ni; kje je nacionalni kapital iz prodaj, se morda preliva v potrošnjo in s tem zmanjšuje materialni temelj nacionalnega razvoja; tudi odplačilo državnih dolgov s prodajo nacionalnega premoženja pomeni njegovo znižanje in zaradi možnosti ponovnega zadolževanja večjo javno porabo; ali pri nas sploh deluje primarni delniški trg in zakaj ne in ali bomo še več naših prihrankov v vzajemnih skladih izvažali in posojali kupcem našega premoženja; kakšne so izkušnje dosedanje prodaje državnega premoženja, zlasti v podjetjih in ali so bistvene razlike med domačimi in tujimi kupci; kakšne so možne posledice prodaje najdonosnejših podjetij, kot so banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove ter telekomunikacijske, elektroenergetske, elektrodistribucijske idr. družbe, za nacionalno gospodarstvo in za državo; kakšne so možne posledice prodaje velikih podjetij, kot so Cinkarna, Gorenje, Krka, SIJ, Intereuropa, Luka Koper, Mercator, Merkur, Petrol, itd. tujim lastnikom; kakšne so možne posledice prodaje storitvenih javnih zavodov, njihovih delov ali programov v izobraževalnem, zdravstvenem in kulturnem sektorju.

Dr. Senjur je ocenil, da se slovensko gospodarstvo le s prilivom tujih neposrednih investicij lahko le približa najrazvitejšim v EU. Slovensko gospodarstvo mora krepiti razvojne sposobnosti, pri čemer je tuji kapital zelo dobrodošel. Slovenija mora tako uvažati kot tudi izvažati kapital. Dr. Jože Mencinger ocenjuje, da je Slovenija v procesu tranzicije ravnala modro, ko ni prodala ključnih delov gospodarstva oz. pomembnih podjetij, saj po njegovem mnenju tuje lastništvo podjetij ne povečuje gospodarske rasti. Privatizacija gospodarstva kot prodaja tujcem ni dobra poteza, saj ne gre za prodajo posameznih podjetij, ampak gospodarstev nasploh. Obseg odlivov dohodkov v tujino iz Slovenije že presega celoten primanjkljaj v slovenski plačilni bilanci. Dr. Peter Glavič meni, da nobena slovenska Vlada ni imela dolgoročne razvojne strategije in so svoje napore usmerjale v prodajo premoženja, ne pa v njegovo povečevanje. Zdajšnja Vlada namerava sredstva od prodaje usmeriti v tujino, izvoz kapitala pa pomeni tudi izvoz delovnih mest. Slovenija naj bi za uspešen razvoj potrebovala od 10 do 15 nacionalnih šampionov in razvito infrastrukturo. Dobrodošli pa so tisti tuji vlagatelji, ki prinašajo nove trge, nove tehnologije in koristno partnerstvo.