Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu na temo Kako do boljše insolvenčne ureditve?
Ljubljana, Državni svet RS, 10. maj 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, voditeljica posveta gospa Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta, gospod Bojan Oblak, predstavnik društva stečajnih upnikov, ugledni razpravljavci, predstavniki politične in strokovne javnosti, dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije.

Strokovna javnost že več let opozarja na hude pomanjkljivosti pri vodenju insolvenčnih postopkov, kakor tudi na neučinkovitost institucij nadzora in na neustrezno normativno ureditev. Na to smo s strokovnim posvetom v Državnem svetu julija lani opozorili vlado, a se do danes ni premaknilo prav veliko. Osvetlili smo številne deviantne pojave ter spregovorili o ureditvi, kjer bi bile možnosti nepoštenega ravnanja dolžnikov in posameznih upnikov na račun drugih upnikov čim manjše, in v katerih bi dolžnik reševal svoj težki položaj na način, ki ne bi imel usodnih finančnih posledic za upnika. Praksa kaže, da je za takšna nepoštena ravnanja okolje pri nas preveč prijazno. Še vedno smo priča nekontrolirani in škodljivi razprodaji premoženja propadlih subjektov, priča smo razpadu velikih sistemov z zdravimi jedri vred ter posledično naraščanju števila brezposelnih.

Državni zbor je na 2. redni seji 18. aprila letos zavrnil vladni predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, pri čemer je minister za pravosodje in javno upravo napovedal pripravo širše, celovite in usklajene zakonske rešitve. Pristojno ministrstvo si je torej zastavilo cilj popraviti sedanji, iz več vidikov neustrezen zakon tako, da bo »dober, da bo v praksi deloval in da bo dosegel želeni cilj«. In eden od ciljev naj bi bil tudi »prestrukturiranje prezadolženih podjetij« in jim »omogočiti, da se izvlečejo iz težav, da ponovno zaživijo in da ne pridejo v stečaj«. Pri tem je minister pri pripravi zakonskih sprememb napovedal tesnejše sodelovanje ministrstva za gospodarstvo in za finance, kakor tudi širše zainteresirane javnosti. Tak pristop je zagotovo pravilen, saj je bila ena od ugotovitev lanskoletnega posveta v Državnem svetu ta, da ad hoc način spreminjanja insolvenčne zakonodaje šele ob pojavu medijsko podprtih afer s tega področja, ne zbuja upanja, da se bo sedanje stanje pomembno in trajno izboljšalo.

V dosedanjih razpravah, ki smo jih imeli v Državnem svetu v zvezi z zakonodajo na področju insolventnosti, smo državni svetniki večkrat pozvali Vlado, da je potreben sistemski pristop na podlagi celovite ocene uresničevanja določb zakona. Prav tako smo vlado pozvali, naj čimprej pripravi ustrezne rešitve. Odlaganje preprosto ni več dopustno, v teh postopkih pa je treba zaščititi najbolj ranljive upnike. Zato smo podprli  prizadevanja za zagotovitev najustreznejših rešitev za poplačilo neizplačanih odpravnin delavcem ter upnikom nasploh v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Poudarili smo, da je treba postopek insolvenčnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.

Ta posvet v Državnem svetu in morda še kakšen v prihodnje naj prispeva k celovitejšemu in mednarodno primerljivemu pogledu na dileme in rešitve insolvenčne zakonodaje. Katera so temeljna upravičena pričakovanja, katera pričakovanja so morda neutemeljena, ali vsaj pretirana. Insolvečna zakonodaja vstopa v delovanje v situaciji, ko je poslovni proces v določenem gospodarskem procesu močno zaškripal. V tej fazi je spremljajoča ugotovitev, da poslovodstvo in lastniki subjekta niso znali, ali niso hoteli voditi podjetja za zadovoljiv način. To dejstvo bi morali biti v stanju ugotoviti hitreje, bolj konsekventno in takoj omogočiti podreditev vloge lastnikov vlogi upnikov. V tej fazi ostaja bistvenega pomeni tudi razmerje med velikimi upniki in malimi upniki, na kar glasno opozarja Obrtno podjetniška zbornica. Ne moremo pa si zatiskati oči pred dejstvom, da je velika terjatev velika, majhna pa majhna, kar mora imeti posledice v velikosti upravičenja. Ob poudarjeni možnosti vsaj začasnega relativiziranja utemeljeno vprašljivih terjatev. Poleg tega si moramo tudi kritično in samokritično priznati, da nihče, tudi »država« ne, kakorkoli široko ali nedločno ta pojem razumemo, ne more zagotavljati uspešnosti poslovanja nobenega subjekta. Da je torej pri poslovanju plačilna sposobnost kupca na kratek in na dolgi rok – običajno poslovno tveganje, ki se ga mora vsak subjekt zavedati v vsej njegovi kompleksnosti in dinamičnosti. S tem povezano je tudi opozorilo, da v Sloveniji morda preveč poenostavljeno govorimo o »plačilni disciplini«, govoriti bi morali o problemu poslovanja s plačilno nesposobnimi kupci. Gre torej za razliko med tem, da nekdo – iz »žlehtnobe« ali nepoštenosti – noče plačati, in med tem, da dejansko ne more plačati. Problem je lahko tudi poslovna politika podjetja, ki je celoten ali pretežen del svojih poslov vezalo na enega kupca in si zatiskalo oči pre postopnim vse slabšim plačevanjem, izsiljevanjem daljših plačilnih rokov in kompenzacijskih poravnav. Izkušeni gradbeniki pravijo, da je vsaka gradbena pogodba kraja. Samo vprašanje je kdo bo koga kdaj. Posledice takega pogleda na spoštovanje pogodb in poslovnih odnosov lahko vidimo!

Spoštovani, današnji posvet lahko razumemo kot pomemben prispevek strokovne javnosti in Državnega sveta k oblikovanju boljše zakonodaje na področju insolvenčne ureditve. Prepričan sem, da bomo našli vsaj nekatere pomembne odgovore v smeri oblikovanja take normativne ureditve, ki bo prispevala k temu, da bo slovensko gospodarstvo postalo bolj varno poslovno okolje za vse deležnike. Jasna, pregledna in učinkovita pravila za urejanje poslovanja podjetij, ki so v finančnih težavah so še toliko bolj pomembna, saj smo priča ogrožanju obstoja družbenih skupnosti, neposredno povezanih s podjetjem v težavah, kakor tudi obstoja podjetij in družbenih skupin, s katerimi se zgolj sodeluje. V velikih razsežnostih ta problematika ogroža same temelje zaupanja v delovanje institucij države. 

Z današnjimi ugotovitvami bomo seznanili pristojne institucije in javnost, z eventualnimi pobudami pa pristojno ministrstvo oziroma vlado in zakonodajalca. Hvala.                   

Kako do boljše insolvenčne ureditve?