Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta

Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na posvetu z naslovom Hidroelektrarne - razvojna priložnost za slovensko energetiko in gospodarstvo
(Državni svet, 11. 10. 2012)
Cenjene udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovana gospa mag. Martina Šumenjak Sabol, cenjeni predstavniki iz resornih ministrstev, lokalnih skupnosti, gospodarstva, industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, znanosti in razvoja, gospe in gospodje,
dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, parlamentarnega doma, ki ga tvorijo nepoklicni politiki, uveljavljeni in strokovni predstavniki družbenih interesov. Skupaj s strokovno in zainteresirano civilno javnostjo smo v Državnem svetu v preteklih letih podali vrsto dobro argumentiranih predlogov na področju nadaljnjega razvoja slovenske energetike. Pri tem smo izhajali iz izhodišča, da so za Slovenijo ključne inovacije in naložbe v nizkoogljično prihodnost. Posebej smo poudarili, da je treba veliko pozornost posvetiti gospodarskim dejavnostim, ki temeljijo na bolj izrazitem aktiviranju razpoložljivih nacionalnih virov kot so geostrateški položaj, gozd in les, voda, hrana, energija in ustvarjalnost ljudi. Prioriteto bi morali dati kombinacijam uporabe navedenih virov v obliki projektov samopreskrbe s hrano in energijo, lesno-predelovalne industrije, gospodarskih dejavnosti OVE in URE. Nenezadnje govorimo o oprijemljivem potencialu 50.000 delovnih mest! In ob tem govorimo o nujno potrebnem sistemu motiviranja mlade generacije za hitrejše profesionalno in družbeno uveljavljanje, za možnosti stanovanjskega osamosvajanja s pomočjo trajnostnih neprofitnih stanovanj. Naraščajoč trend odhajanja mladih iz Slovenije je dokaz slabega upravljanja s Slovenijo v zadnjih 20 letih! Začeli smo dramatično izgubljati najdragocenejši energetski vir družbene energije – vrhunske mlade strokovnjake!

Vodna energija je v primerjavi z drugimi viri energije razmeroma poceni, obnovljiv in čist energijski vir. Pri delovanju hidroelektrarn ne nastajajo odpadki ter emisije ogljikovega in žveplovega dioksida in drugih onesnaževalcev okolja. Njihovo delovanje je čisto, varno in učinkovito. Slovenija je bogata z vodami, vendar smo se izrabe vodnega potenciala na naših rekah v času naše samostojnosti in neodvisnosti lotili prepočasi. Ocenjeni bruto vodni energijski potencial slovenskih vodotokov je 19.440 gigavatnih ur na leto, tehnično izkoristljiv potencial je približno 9000, ekonomsko in okoljsko pa ocenjujemo potencial na 6.500 gigavatnih ur pri moči 1.200 MW. Gre za potencial kar dveh objektov TEŠ6! V Sloveniji je zdaj izkoriščenega manj kot polovica, to je 47 odstotkov vsega vodnega potenciala, izkoriščanje vode pa pokriva manj kot 30% naših potreb po elektriki. V Sloveniji vodna energija v večini primerov enostavno teče mimo nas!
Za področje hidroenergije smo v Državnem svetu večkrat poudarili, da premoremo toliko znanja, da bi z več državniškega in gospodarskega pristopa z graditvijo hidroelektrarn povezali energetsko, okoljsko in splošno razvojno politiko v Sloveniji. Na ta način bi dosegli močne multiplikativne učinke na narodno gospodarstvo, na gospodarsko klimo, na odpiranje delovnih mest. V razumni meri bi lahko oživili tudi gradbeni sektor, kajti investicije v hidroelektrarne so v 60-80% gradbene investicije.

Energetika in varstvo okolja sta med seboj tesno povezani področji. Obnovljivi viri energije in njihov razvoj so ključni za spremembe na področju varovanja in zaščite okolja. S stališča nacionalnega gospodarstva in kakovosti življenja državljanov pa bosta energetska potratnost in onesnaževanje imela v prihodnosti bistveno višjo ceno. Države, ki bodo razmišljale trajnostno, bodo energetsko in konkurenčno prednjačile pred ostalimi, ljudje pa bodo živeli ceneje in bolj kvalitetno. Dokler se bodo kot glavni vir za zadovoljevanje potreb po energiji uporabljala fosilna goriva ali do sedaj uporabljeni koncepti uporabe jedrske energije, bo na zemlji prevladoval problem na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju.

Tudi za Slovenijo velja, da so trendi na področju energetike zaskrbljujoči. Zaenkrat se še vedno nahajamo v hudem primežu finančne in gospodarske krize, a v resnici smo le del globalne krize, ki se je razvijala desetletja. Z njo vzporedno je rasla podnebna kriza. V Državnem svetu smo se že pred več kot tremi leti opredelili do nastalih razmer in izpostavili vzroke za nastanek krize. Poudarili smo, da gre za posledice desetletja rastočih neskladij na treh ravneh: osebni (pretirano potrošništvo, kriza osebnih vrednot, pohlep), nacionalni (pretirane in rastoče razlike v pogojih življenja in dela) in globalni (transnacionalke izkoriščajo okolje in delovno silo tretjega sveta). Stroški za uničevanje družbenega in naravnega okolja padajo na pleča vseh davkoplačevalcev, dobiček pa gre v žepe lastnikov korporacij.
Še bolj jasno smo pogled Državnega sveta na vzroke krize v Sloveniji in predloge za izhod zapisali v Resoluciji letos poleti. Žal vladni ukrepi gredo v drugi smeri.

Iz globalne krize se bomo izvili le z oblikovanjem nove družbeno gospodarske paradigme, na podlagi redefinicije odnosa do človeka in do okolja in s tem energetskih alternativ. Le na ta način bo mogoče upati na trajnostno Slovenijo, ki bo vire svojih konkurenčnih prednosti gradila na lastnih energetskih potencialih in lastnem znanju. Iz narodnogospodarske perspektive je premalo prisotno strateško razmišljanje, koliko so za Slovenijo kot članico EU dolgoročno smiselne industrijske usmeritve v talilne dejavnosti aluminija in železa, ki so visoko energetsko potratne in praviloma instalirane na področjih trajnih presežkov vodne energije. Postavlja se celo vprašanje, ali je naša zaveza o 20% deležu OVE v končni porabi energije do leta 2020 sploh uresničljiva?

Kaj lahko torej postori država na področju energetike in obnovljivih virov? Zagotovo ni iskati rešitev v še večji normiranosti. Prenormirana zakonodaja, tako na državnem kot lokalnem nivoju, že sedaj predstavlja coklo gospodarskemu razvoju, onemogoča realizacijo infrastrukturnih in drugih projektov ter slovensko družbo spravlja v anahronizem. Še več - prenormiranost lahko razumemo celo kot odraz nezaupanja v gospodarske subjekte, ljudi, občine, regije. Prav tako predstavlja visoka stopnja centralizacije odločanja za lokalna (regionalna) okolja enega ključnih zaviralnih elementov za bolj fleksibilno in inovativno odločanje v okviru javne uprave in take okoliščine kar kličejo po njeni decentralizaciji. Lep dokaz neučinkovitosti države so prav administrativne ovire na področju pridobivanja soglasij za izgradnjo novih hidrocentral, še posebej malih in mikrohidrocentral. Povsem nerazumno je, da si kljub temu, da nismo energetsko bogata država, sami postavljamo ovire tam, kjer bi vendarle imeli možnost za dosego kakšnih pozitivnih rezultatov.

Spoštovani,
danes bo strokovno in institucionalno raznolika paleta udeležencev posveta predstavila stanje in perspektive na področju izrabe hidroenergetskega potenciala. Slavni Nikola Tesla je pred 100 leti dejal, da je moč vode "naš najdragocenejši vir pridobivanja neomejene količine brezplačne energije. Na tem mora človeštvo graditi svoje upanje za prihodnost". Vsem skupaj želim, da bi današnja razprava prispevala k povečevanju gostote zavesti o pomenu hidroenergije za našo blaginjo.
Hvala.

Hidroelektrarne - razvojna priložnost za slovensko energetiko in gospodarstvo