Delo komisij

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na svoji 5. seji 9. aprila 2008 seznanila z Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, katerega skupna vrednost znaša 832 milijonov evrov, kar je v primerjavi z lanskim letnim planom 13% povečanje. S finančnega in tehničnega vidika gre za najobsežnejši dokument v dosedanji zgodovini izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocestnega omrežja.

Komisija je ugotovila, da je Vlada sprejela letni plan dva tedna pred sprejetjem Načrta uvedbe cestninjenja z vinjetami v Republiki Sloveniji, zato ga bo treba po sprejetju predlagane spremembe Zakona o javnih cestah, ki ureja cestnino in cestninjenje, dopolniti in uskladiti s temi vladnimi načrti. V Sloveniji ljudje nimajo enakih pogojev uporabe cestnega omrežja, saj imajo ponekod le možnost uporabe avtoceste proti plačilu, nimajo pa zagotovljene vzporedne brezplačne regionalne ceste. Zato komisija poudarja, da je treba v čim krajšem času preiti na zaprt sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo omogočil realizacijo v ReNPIA zapisano načelo plačila po principu "plačaš, kolikor prevoziš". Predvidena uvedba vinjet odstopa od tega načela. Glede na to, da se za nemoteno izvajanje letošnjega letnega plana predvideva sprejem novega zakona o soglasju in poroštvu RS za gradnjo avtocestnih odsekov iz ReNPIA, je komisija ponovno opozorila na prisoten trend povečevanja deleža posojil, ki danes že predstavlja poglavitni vir financiranja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Po mnenju komisije je potrebna natančna analiza o dolgoročnih učinkih dodatnega zadolževanja, saj le-ti ne bi smeli predstavljati ključnega vira financiranja avtocestnega omrežja, še posebej ob dejstvu, da že sedaj vemo, da bo kritično obdobje 2009-2011, ko se bodo zapadle obveznosti DARS iz naslova najetih kreditov povečale. Čeprav je Direkcija RS za ceste v letošnjem letu dobila bistveno več sredstev kot v preteklih letih, komisija ocenjuje, da se je zaradi intenzivne gradnje avtocestnega omrežja pozabilo na druge državne ceste, ki so marsikje v slabem stanju. Nekatera območja pa zaradi slabše prometne povezanosti izgubljajo razvojni potencial. Zato je nujno čimprej predložiti že pred leti napovedan nacionalni program razvoja in vzdrževanja drugih državnih cest in za njegovo realizacijo tudi zagotoviti finančna sredstva.

Poročilo komisije