A R H I V S K A     S T R A N

Nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu predstavnikov občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovani gospod Franc Pojbič, v. d. direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, cenjeni predstavniki ministrstev in drugih državnih organov, predstavniki občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, gostje iz nevladnih organizacij, predstavniki medijev in druga zainteresirana javnost,
dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Veseli me, da z današnjim posvetom nadaljujemo in bogatimo tradicijo srečevanja interesov civilne družbe, strokovne javnosti in interesov lokalnih skupnosti v drugem domu slovenskega parlamenta?. Dosedanji posveti v Državnem svetu so se izkazali kot generator številnih kakovostnih vsebinskih predlogov za spremembe zakonodaje Z njimi Državni svet utrjuje svoje pomembno poslanstvo veznega člena med državljani, strokovno in civilno družbo ter politiko na nacionalni in na lokalnih ravneh.
Nedavno je Vlada Republike Slovenije sprejela dolgo pričakovani Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022, ki predvideva 50 % zmanjšanje smrtnih žrtev ter hudo telesno poškodovanih do leta 2022. Žal se moto, ki ga preberemo v omenjenem Nacionalnem programu, »nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji«, vsaj v letošnjem letu zagotovo ne bo izpolnil. Še več. Uradna statistika kaže, da je situacija na področju varnosti cestnega prometa letos celo bolj zaskrbljujoča kot v enakem obdobju lani. Po podatkih policije je v prvih treh mesecih letošnjega leta v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo že 22 udeležencev, kar je 7 oseb več kot v istem obdobju lani, 1.239 ljudi pa je bilo telesno poškodovanih. To so zelo zaskrbljujoči podatki, ki kar kličejo k razmisleku in aktivnosti vseh, od katerih je odvisna varnost v cestnem prometu.

Varna infrastruktura, ustrezna zakonodaja in nadzor so izjemno pomembni dejavniki reda in varnosti v cestnem prometu. A niso dovolj. Le z represivnimi ukrepi nične tolerance do smrti na naših cestah ne bomo mogli doseči.

Potrebujemo ustrezno preventivo.
Lani junija je prav v tej dvorani potekala v javnosti odmevna predstavitev rezultatov mednarodnega projekta SARTRE – varnost v prometu, na kateri je bilo veliko misli namenjenih vlogi in pomenu preventivnega dela na področju varnosti v cestnem prometu. Ta se začenja v šolah, z vzgojo otrok in mladih udeležencev v prometu, s kultiviranjem voznikov in ozaveščanjem celotne družbe. Preventivne aktivnosti so na nacionalni in lokalni ravni izrednega pomena, saj vplivajo na vsakega posameznika ter imajo dolgoročne in trajnostne učinke.
Za Slovenijo je značilno, da na področje preventive v cestnem prometu vključuje veliko število prostovoljcev in nevladnih organizacij. Po nekaterih podatkih opravijo prostovoljci letno več kot 60.000 ur prostovoljnega dela. Njihov prispevek k prometni varnosti je nenadomestljiv, še posebej, ko je potrebno zaščiti najšibkejše udeležence v prometu – to pa so pešci.

Spoštovani,
prometna varnost je pravica in odgovornost vsakega udeleženca v prometu, obenem pa tudi odgovornost vseh zanjo pristojnih institucij in organov. V Sloveniji je bilo od osamosvojitve na področju prometne varnosti narejenega zelo veliko - omenimo samo številne nove avtoceste, strožjo zakonodajo, številne kampanje, uvedbo vinjet itd. Bistveno se je izboljšal tudi vozni park Slovencev. Dosegli smo cilj Evropske unije in do leta 2012 v primerjavi z letom 2001 prepolovili število smrtnih žrtev. K doseganju tega cilja so velik delež prispevale preventivne aktivnosti in prometna vzgoja posameznikov.
Zdaj smo v Nacionalni program zapisali nov cilj in želim, da bi nam v Sloveniji s skupnimi prizadevanji vladnega in nevladnega sektorja uspelo uresničiti zastavljen cilj in do leta 2022 zmanjšati število smrtnih žrtev še za polovico!
V ta namen bo treba združiti vse strokovne moči in prizadevanja. Brez organiziranosti za izvajanje nalog preventive in koordinacije aktivnosti na lokalni ravni, brez zagotavljanja virov za delo strokovnjakov, ki v okviru občinskih svetov delujejo v preventivi in vzgoji v cestnem prometu, brez dragocene pomoči prostovoljcev, brez zaveze vsake posamezne lokalne skupnosti za skrb za varnost vsakega prebivalca in državljana, in brez odgovornosti vsakega udeleženca v prometu za lastno varnost in varnost drugih namreč lahko ostanejo vse resolucije in nacionalni programi le mrtve črke na papirju.
Čas krize in z njo povezano pomanjkanje sredstev ne sme postati izgovor za manjše zaveze države in lokalnih skupnosti. Naj postane raje priložnost za iskanje novih, inovativnih pristopov na področju preventive. Naj čas krize obenem postane priložnost za povrnitev k bistvu. Nič ni bolj bistvenega kot človeško življenje. Nič ne more biti pomembnejše kot dejavnosti za ozaveščanje o odgovornosti vsakega posameznika in celotne skupnosti za vsako človeško življenje.

Zato se vsem, ki skrbite za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v imenu institucije, ki jo zastopam, zahvaljujem za že opravljeno delo. Posebno zahvalo in iskrene čestitke namenjam posameznikom in organizacijam, ki vam bo danes Agencija za varnost prometa podelila Svečane listine za izreden prispevek k večji varnosti v prometu in za življenjsko delo.
Udeležencem današnjega posveta pa želim kakovostno izmenjavo bogatih strokovnih znanj in izkušenj ter razpravo, ki bo pripomogla k predlogom za varnejšo prihodnost vseh Slovenk in Slovencev.

Zahvaljujem se vam za pozornost.

Posvet predstavnikov občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu