Novice

V Gdansku poteka je med 22. in 24. oktobrom 2009 potekalo izredno srečanje Združenja evropskih senatov, ki se ga je udeležil tudi predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Gostitelj srečanja je bil predsednik Senata Republike Poljske Bogdan Borusewicz.

Srečanje je potekalo v mestu Gdansk, ki ima na Poljskem simbolni status. Ladjedelnica v Gdansku je imela ključno vlogo v evropski zgodovini, saj se je tu začelo poljsko demokratično gibanje. Kot poseben gost se srečanja udeležuje Lech Wałęsa, nekdanji vodja Solidarnosti in poljski predsednik v mandatu 1990-1995, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Delegacije so se pred razpravo poklonile ob spomeniku padlim ladjedelniškim delavcem iz leta 1970.

Tema izrednega srečanja Združenja evropskih senatov je bila Demokracija v Evropi dvajset let po prvih svobodnih volitvah vzhodno od berlinskega zidu - Evropa in svet dvajset let po hladni vojni.

Na tokratnem srečanju so predsedniki zgornjih domov parlamentov  spregovorili o sedanjem položaju in stopnji demokracije v Evropi. Strinjali so se, da projekt Evropske unije ni le proces združevanja Evrope. Evropa je predvsem skupek vrednot. Zgornji domovi parlamentov lahko odigrajo v prihodnje aktivnejšo vlogo pri uveljavljanju konkretnih pravic v postopku soodločanja pri sprejemanju evropske zakonodaje. Lizbonska pogodba namreč omogoča novo vlogo nacionalnih parlamentov pri vplivanju na sprejemanje odločitev v okviru EU. S tem sledimo pričakovanjem državljanov po učinkovitejšem in transparentnejšem delovanju EU.

Predsednik Državnega sveta: "Globalna finančna, gospodarska in družbena kriza je pred nas postavila zahtevne dileme nadaljnjega razvoja. Uživamo nekatere pozitivne sadove procesa globalizacije – predvsem v smislu hitrega tehnološkega razvoja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, zmanjševanja proizvodnih stroškov, izkoriščanje ekonomij obsega. Ne moremo pa si več zastirati oči pred negativnimi sadovi globalizacije, predvsem družbeno erozijo in okoljsko erozijo. Ogrožen je obstoj in razvoj srednjega sloja prebivalstva, močno poškodovano in še naprej ogroženo je človekovo življenjsko okolje. Opazujemo lahko politično-gospodarske procese kjer prihaja do tega, da v želji po liberalizaciji, privatizaciji, svobodnejši tržni konkurenci, učinkovitejšemu javnemu sektorju, v resnici lahko opazimo uvajanje monopolov in oligopolov v gospodarstvu, zmanjševanje števila delovnih mest, poslabševanje delovnih in življenjskih pogojev. In naprej – da se temeljni gospodarski in politični vzvodi koncentrirajo v rokah elit. Morda je utemeljeno poglobljeno razmisliti o tem, kaj nam pri najpomembnejših gospodarskih in družbenih odločitvah predstavlja cilj in kaj nam predstavlja sredstvo? Ali nam kategorije kot so rast BDP, absolutna in per capita ustvarjena dodana vrednost, tuje naložbe v nacionalnih gospodarstvih, mednarodna konkurenčnost – ali nam te pogosto omenjane in nedvomno zelo pomembne kategorije, pomenijo cilj ali sredstvo. Osebno bi se zavzemal, da bi te kategorije razumeli bolj kot možna sredstva za doseganje ciljev s področja kakovosti življenja državljanov. Temeljni sestavini kakovosti življenja sta svoboda in blagostanje. Svoboda, kot fizična svoboda, vsekakor tudi varnost, kot svoboda duha, svoboda drugačnosti mišljenja in življenjskih nagnjenj. Blagostanje kot zagotovljena človeka dostojna temeljna raven preskrbljenosti in motivirajoč sistem kar se da aktivne vključenosti v ustvarjalno življenje. Vsaka oblast je dobra samo toliko kolikor uspe zagotoviti državljanom ohranjanje in izboljševanje kakovosti življenja."

Nagovor predsednika Državnega sveta