Uvodni nagovor predsednika na Srečanju predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva, Bolgarije, Romunije ter Hrvaške

Srečanje predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva, Bolgarije, Romunije ter Hrvaške
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na temo Podnebne spremembe in vloga kmetijstva v trajnostni razvojni politiki v regiji
Državni zbor Republike Slovenije, 16. 10. 2009

Spoštovani predsedniki parlamentov, predsedniki domov parlamentov, cenjeni visoki gostje, gospe in gospodje,

naj vas pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije - to je drugega, doma slovenskega parlamenta v katerem so preko interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev zastopani tudi interesi slovenskega kmetijstva.

Če je kmetijstvo pred leti bilo nekoliko manj izpostavljena tema, se je v zadnjih letih izpostavilo kot strateška tema, visoko v prioriteti najvišjih organov EU in posameznih držav članic. Povezovanje vprašanj kmetijstva z vprašanji okolja in globalne krize pa predstavlja nabor in sumarij ključnih razmislekov o kakovostnem obstoju in razvoju človeštva. Kmetijstvo nastopa kot žrtev podnebnih sprememb, nastopa pa tudi kot povzročitelj pomembnega obsega negativnih, seveda pa tudi pozitivnih vplivov na okolje.

Naj v svojem uvodnem nagovoru na kratko predstavim nekaj razmislekov, ki so morda manj pogosto in jasno predstavljeni na tovrstnih srečanjih. Danes je nekaj pomembnih stvari predstavila dr. Lučka Kajfež Bogataj. Poleg tega bi želel opozoriti na povezavo med kmetijstvom ter družbenimi in okoljskimi vidiki globalne krize. Danes so mediji objavili  podatke o izjemno ugodnih tekočih rezultatih ameriškega finančnega giganta Goldmann Sachs. Ali naj bo to osnova za optimizem, ali lahko v tem vidimo tudi negativna opozorila? Odgovor na to vprašanje je morda delno prisoten tudi v pogledu na naravo krize ki je izbruhnila lani. Je to finančna, gospodarska ali splošna družbena kriza? Je kriza nastala zgolj kot posledica nekakovostnih nepremičninskih posojil v ZDA in na tej osnovi izvedenih finančnih instrumentih, ali je kriza odraz bolj dolgoročnih trendov? Osebno ocenjujem, da gre za globalno družbeno krizo in da so vzroki za krizo nastajali intenzivneje v obdobju zadnjih dveh desetletij in da so vzroki globlji kot zgolj tisti v poku nepremičninskega balona v ZDA. Potrebna je resna razprava o pozitivnih in negativnih posledicah globalizacije. Pozitivne posledice so dokaj jasno vidne – visoke koncentracije kapitala omogočajo vse hitrejši tehnološki razvoj, proizvodni stroški se na osnovi vse bolj optimiziranih procesov relativno znižujejo. Negativne posledice globalizacije pa so manj izpostavljene. Med njih pa zagotovo sodi okoljska in socialna erozija. Če so profiti globaliziranega gospodarstva alocirani posameznim globalno delujočim korporacijam, pa so socialna in okoljska bremena alocirana v pretežni meri na državljane sveta. Prišlo je tudi do izrazite spremembe v nastajanju dodane vrednosti. Globalne korporacije od Microsofta do Caterpillarja dosegajo vse večji delež dodane vrednosti iz brandinga – blagovnih znamk, proizvodnja se seli v manj razvita področja sveta in postaja bistveno manj pomembno področje dodajanja vrednosti. Družbene posledice teh gospodarskih trendov so v polarizaciji na dva družbena sloja – na elito in na ostale. Soočanje z globalno krizo je tudi boj za obstoj in razvoj srednjega sloja prebivalstva. Ekonomsko dovolj močnega, motiviranega, ustvarjalnega in aktivno vključenega v sprejemanje temeljnih družbenih odločitev. Tudi kmetijstvo je tesno povezano z vprašanji srednjega sloja. Nadaljnja krepitev globalnega korporacijskega obvladovanja je velika nevarnost tudi za obstoj in razvoj okolju prijaznega in ekonomsko trdnega kmetijstva.

Nujen je razmislek o ciljih in sredstvih gospodarskega delovanja. Ali so rast BDP, tehnološki razvoj, konkurenčnost gospodarstva cilj ali sredstvo. Menim, da bi si morali za cilj postaviti kakovost življenja državljanov, svobodo in blaginjo, prej navedeno pa zgolj za sredstva za doseganje cilja.  

Evropska komisija v Beli knjigi o prilagajanju na podnebne spremembe (april 2009) izpostavlja, da bodo po najnovejših ugotovitvah vplivi podnebnih sprememb opaznejši in močnejši od napovedi. Učinki podnebnih sprememb so že vidni po celotni Evropi, kjer so povprečne temperature v zadnjem stoletju porasle za skoraj 1°C, kar je več od svetovnega povprečja. Podnebne spremembe bodo različno vplivale na posamezne regije, pri čemer bodo posebej prizadeta obalna in gorska območja ter poplavne ravnine. Kot ugotavlja Medvladni komite za podnebne spremembe, bodo podnebne spremembe poglobile evropske regionalne razlike v dostopnosti do naravnih virov. Medtem ko se bo zaradi višjih temperatur v severni Evropi primernost kmetijskih rastlin in njihova produktivnost povečala, pa se bo v Sredozemlju in JV Evropi zmanjšala, saj bodo ta del Evrope (tudi Slovenija, Bolgarija, južna Romunija in Hrvaška) najbolj prizadele suše. Po sedanjih ocenah naj bi se letna količina padavin v tem delu Evrope zmanjšala od 30 do 45%.  

Podnebne spremembe bodo torej imele velike posledice tudi za kmetijstvo. Že sedaj dramatično vplivajo na količino in kakovost pridelane hrane in s tem  na njeno ceno - ta bo v prihodnosti višja, nekateri ocenjujejo da za petino. Izmenjujoča obdobja vročinskih valov, suše, poplav in neurij že sedaj povečujejo tveganja za izpad pridelka in s tem stroške zavarovanja. Kmetijstvo in gozdarstvo postajata zaradi neposredne in tesne odvisnosti od vremena in podnebja med najbolj ranljivimi in tveganimi sektorji gospodarstva.

Paradoksalno je, da se v Evropi poleg enormnih presežkov hrane, po drugi strani srečujemo s pomanjkanjem hrane, saj se je po podatkih EUROSTAT leta 2007 pod pragom revščine znašlo 79 milijonov ljudi, po nekaterih podatkih pa se v Evropi na robu socialne revščine sedaj nahaja več kot 100 milijonov ljudi. V svetovnem merilu pa se vsako leto pod pragom revščine znajde novih 50 milijonov ljudi.

Kmetijstvo pa ni le žrtev podnebnih sprememb temveč tudi velik onesnaževalec in generator podnebnih sprememb, še posebej, kadar gre za intenzivno kmetijstvo. Sodobne reforme kmetijstva gredo zato v smeri od kvantitete h kvaliteti tj. k varnosti hrane, varstvu okolja in dobrobiti živali. Ti trije poudarki predstavljajo novo paradigmo na področju nadaljnjega razvoja kmetijstva in prispevajo k pozitivnim učinkom skupne kmetijske politike. Še več - kmetijstvo je del rešitve vprašanja podnebnih sprememb - skupna kmetijska politika EU naj bi odigrala vlogo pomembnega orodja pri reševanju vprašanja podnebnih sprememb.

Še posebej bo pomembna velika vloga gozdov pri reševanju vprašanja izpustov ogljikovega dioksida. Slovenija na primer, se s 60% pokritostjo z gozdom uvršča med prve tri z lesom najbogatejše države v Evropski uniji. Glede na to, da gozdovi delujejo za določeno obdobje kot ponori CO2, jih lahko obravnavamo kot pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, predvsem pa v Državnem svetu vidimo obveznost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov tudi kot priložnost za razvoj lesno-predelovalne industrije, saj izdelki iz lesa z dolgo življenjsko dobo skladiščijo CO2.  Prav tako je les pomemben kot biomasa, pa tudi kot material, ki lahko nadomesti okolju neprijazne materiale. V Državnem svetu Republike Slovenije smo zato na slovensko Vlado naslovili pobudo za oblikovanje nacionalnega lesnega programa, od pospeševanja koriščenja lesne mase do razvoja uporabe lesa tako za nadaljnjo proizvodnjo kot za energetske potrebe.

V Sloveniji kmetijstvo dosega dobre rezultate pri blaženju podnebnih sprememb preko zmanjševanja fosilnih goriv - emisije so se zmanjšale za približno 15% in predstavljajo približno 10 % vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Kmetijstvo je v Sloveniji odgovorno za približno 40% izpustov metana in 75% izpustov NO2. 

Spoštovani!

Zaradi podnebnih sprememb se bo v tako v Sloveniji, kot v Evropi povečala vloga kmetijstva in gozdarstva kot izvajalcev okoljskih storitev in storitev ekosistemov. Upravljanje kmetijstva in gozdarstva mora imeti med drugim glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode na sušnih območjih, varstvu vodotokov pred čezmernim prilivom hranil, pri podpori ustvarjanju pogojev za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, izboljšanju obvladovanja poplav in drugih naravnih nesreč, ohranjanju in povečanju številnih funkcij gozda ter vzdrževanju in obnovi večnamenske krajine. Potrebno je spodbujanje sonaravnega, trajnostnega, večfunkcionalnega in podnebju prilagojenega gospodarjenja z gozdovi ter ukrepov za obdelovanje tal, ki ohranja organski ogljik in varstvo trajnega travinja.

Samo s takim odnosom bomo dejavnostim s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane omogočili, da bodo odigrale pozitivno vlogo pri ohranjevanju in kakovostnem razvoju tako naravnega kot družbenega okolja.

Želim si, da bi naše skupno delo na tem pomembnem srečanju pripomoglo k uresničevanju navedenih ciljev!  Hvala.

  Sporočilo za javnost z dogodka