Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča ob 20. obletnici volitev v prvi sklic Državnega zbora Republike Slovenije
(6. december 2012)

Spoštovane poslanke in poslanci vseh mandatov, spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant, spoštovani predsedniki Državnega zbora prejšnjih mandatov, med katerimi še posebej pozdravljam novo izvoljenega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, spoštovani predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec, spoštovane članice in člani društva ter vsa danes na tem slovesnem dogodku prisotna javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in tudi kot bivši poslanec Državnega zbora.

Adventni čas zavzema v novejši zgodovini Slovencev posebno mesto. 23. decembra 1990 smo se na plebiscitu odločali o zgodovinskem koraku iz naroda v nacijo. 23. decembra 1991 je takratna Skupščina sprejela prvo slovensko ustavo, 23. decembra 1992 sta se na ustanovni seji prvič sestala Državni zbor in Državni svet. To so trije mejniki naše državnosti in temelji Državnega zbora in Državnega sveta kot organov, ki imata svoje mesto v okviru zakonodajne funkcije oblasti.

Državni svet je v dvajsetih letih pomembno dopolnjeval delo Državnega zbora in sooblikoval zakonodajo mlade države. Z uporabo mehanizma uravnotežanja in zavor je tudi izvajal nadzorno ustavno vlogo. Za demokracijo je najbolj nevarno, če se oblast odtuji od ljudi, če se politika zapre vase, izgubi občutek za resnične razmere, če ne posluša in ne upošteva nikogar mimo sebe. V Državnem svetu sedijo tako predstavniki lokalnih, kot funkcionalnih interesov, verodostojni poznavalci stroke, politike in družbene prakse Mnenja, ki jih Državni svet podaja na predlagane zakone so zato praviloma kakovostna in v pomoč nadaljnjim odločitvam poslancev. Prav intenzivnejši stik med sodobno koncipiranim drugim parlamentarnim domom in organizirano strokovno civilno družbo, ki se je še posebej okrepil v zadnjem mandatu, lahko predstavlja manjkajoči člen za zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja. Z vključevanjem mnenj, stališč in pripomb strokovne in vse zainteresirane civilne družbe oz. nevladne sfere v zakonodajni postopek, si je Državni svet vse od svojega prvega konstituiranja prizadeval širiti prostor aktivnega državljanstva in demokracije. To je poleg nadzorne in svetovalne vloge pomembna dodana vrednost, ki jo Državni svet prispeva v politični sistem. Glede na uveljavljeno nezdružljivost funkcije župana s funkcijo poslanca pa je končno nastopil tudi čas za resen razmislek o morebitnem povečanju pristojnosti Državnega sveta na področju lokalne in regionalne samouprave. K boljšemu delovanju v okviru veljavne ustave bi bistveno prispevala tudi že večkrat predlagana sprememba Poslovnika Državnega zbora in uvedba četrtega branja zakonov. S tem bi lahko dosegli hitrejše in cenejše sprejemanje boljših zakonov brez nepotrebnih blokad. Dosegli bi bolj sodelovalen odnos med Državnim zborom in Državnim svetom.

Ob razmisleku o različnih vidikih nadaljnjega razvoja slovenskega parlamentarizma in političnega sistema se je vsekakor smiselno vprašati, ali stanje v družbi pri nas in v svetu resnično daje trdno podlago za prepričanje, da je nujno in koristno vso moč odločanja o najpomembnejših vprašanjih prepustiti v celoti in izključno političnim strankam, katerih članstvo npr. v Sloveniji predstavlja komaj 2% volilno aktivnega prebivalstva. Ali je vendarle pametno ohranjati in krepiti možnost drugega mnenja, oblikovanega na podlagi vključenosti širše strokovne in civilne javnosti?

Živimo v času hitrih sprememb. Bolj kot kadarkoli prej bodo morale biti politične odločitve, ki se odražajo v sprejeti zakonodaji, kakovostne in bodo morale temeljiti na konsenzu politike in civilne družbe. Tako v teoriji kot v praksi se soočamo z novim, moderniziranim pristopom k parlamentarizmu, ki je bistveno bolj naklonjen dvodomnosti in je bil na enem od nedavnih zasedanj Interparlamentarne unije Združenih narodov eksplicitno priporočen državam članicam.
Spoštovani visoki zbor,
naj zaključim z mislijo, je takšna ali drugačna organiziranost političnega sistema zgolj sredstvo. Tisto, kar je v resnici pomembno je – obuditi in trajno motivirati ustvarjalno energijo državljanov Slovenije. To vidim kot našo temeljno skupno odgovornost in nalogo!

Hvala!

20 - letnica volitev v prvi sklic Državnega zbora Republike Slovenije