Novice

Predsednik Državnega sveta je na današnji novinarski konferenci predstavil predloge zakonov, ki jih je Državni svet vložil v zakonodajni postopek, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (predlog je v tretji fazi obravnave, Državni zbor naj bi o njem odločal na junijski seji), Predlog zakona o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Državni zbor ga je sprejel 20. 5. 2009). Državni zbor je 27. 5. 2009 sprejel tudi novelo Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in upošteval pripombo Državnega sveta ob sprejemanju odložilnega veta na prvotni zakon.

www.skledar.tv

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. Državni svet je besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA-B) določil na svoji seji 8. 10. 2008. S predlogom zakona je Državni svet želel v problematiko odpravljanja posledic izpostavljenosti azbestu, poleg poklicnega vidika, vključiti tudi okoljski vidik, ki je bil v vseh do sedaj veljavnih zakonih s tega področja izključen. To bi pomenilo zagotovitev enakopravne obravnave oseb, ki so zbolele zaradi izpostavljenosti azbestu. Hkrati je Državni svet predlagal vzpostavitev in vodenje registra oseb, izpostavljenih azbestu in vzpostavitev ustreznejšega in učinkovitejšega sistema zagotavljanja zdravstvene in socialne varnosti oseb, izpostavljenih azbestu oziroma že obolelih oseb in njihovih zakonitih dedičev.

Vlada je zavrnila predlagane rešitve z okoljskega vidika glede izpostavljenosti azbestu. S tem je postalo nerelevantnih kar nekaj členov predloga zakona, med drugim tudi predlog za vzpostavitev registra oseb, izpostavljenih azbestu. Vlada Republike Slovenije je namreč ocenila, da je urejanje okoljskega vidika posledic izpostavljenosti azbestu v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom neprimerno ter da je potrebno to problematiko urediti v posebnem, ločenem zakonu, pri čemer Državni svet opozarja, da bi se morala priprava takšnega zakona pričeti takoj.

V zakonodajnem postopku podpore prav tako ni prejel predlog spremembe deleža odškodnine, ki ga krije država na podlagi odločitve medresorske komisije. Vendar pa lahko medresorska komisija določi večji delež odškodnine, ki naj bi jo upravičencu krila Republika Slovenija. Po spremembi zakona naj bi tudi osebam, obolelim z mezoteliomom zaradi izpostavljenosti azbestu na ozemlju Slovenije, Republika Slovenija odškodnino v celoti krila.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki je trenutno v tretjem branju:
- širi krog oseb, ki so upravičene do pravic po tem zakonu, s tem, da bodo sedaj do pravic upravičene tudi osebe, ki so pri svojem poklicnem delu uporabljale delovno in osebno varovalno opremo, ki je vsebovala azbest ali pa so pri poklicnem delu prihajale v stik z azbestnimi vlakni na kakšen drug način;
- vključuje tudi pravice dedičev do nadaljevanja postopkov pri medresorski komisiji v primeru smrti upravičenca, kar je s svojim predlogom v osnovi želel doseči tudi Državni svet;
- predstavniki azbestnih bolnikov pa naj bi dobili možnost sodelovanja v medresorski komisiji, pri čemer je Državni svet predlagal, da člana medresorske komisije predlaga Zveza sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije, kot reprezentativna organizacija azbestnih bolnikov na področju Slovenije. Med zakonodajnim postopkom pa je bil z namenom pravične zastopanosti vseh organizacij sprejet amandma, ki določa bolj splošno dikcijo in sicer, da člana predlagajo organizacije, ki zastopajo obolele zaradi izpostavljenosti azbestu.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije. Državni svet je 2. 4. 2009 od Državnega zbora zahteval, da ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo za zadolževanje kreditojemalcev - gospodarskih subjektov. Razlog za odložilni veto je bil predvsem v dejstvu, da v zakon niso bila vključena tudi posojila zadrugam.

Vlada Republike Slovenije je prisluhnila argumentom Državnega sveta in pripravila predlog sprememb in dopolnitev zakona s ciljem, da se razširi krog kreditojemalcev, za katere bo izdano državno jamstvo, na zadruge in s tem odpravlja neenakopravnost med različnimi pravnimi subjekti, ki nastopajo na trgu.

Prav tako se s predlagano spremembo zakona zagotavlja, da prejemniki jamstev upoštevajo omejitve vezane na namen in cilje sprejetih ukrepov ter da se onemogoča ravnanja prejemnikov pomoči, ki niso v skladu s cilji in nameni sprejetih ukrepov. Urejuje se tudi prepoved ravnanja tistih posojilnih poslov, ki so namenjeni tako imenovanim menedžerskim odkupom lastniških deležev v podjetjih. Prepoved velja tako za nova posojila kot tudi za refinanciranje ali reprogramiranje obstoječih posojil. Zakon je bil sprejet 27. 5. 2009.

Predlog zakona o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Državni svet je na 14. seji 11. 3. 2009 določil besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in ga predložil Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku.

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je Državni zbor sprejel na seji 14. 1. 2009. Vlada je nujnost sprejetja zakona utemeljevala z dejstvom, da ekonomska aktivnost, predvsem zaradi neodzivnosti medbančnega trga in nezmožnosti plasmaja slovenskih proizvodov na ključne izvozne trge, v Sloveniji dramatično slabi.

V zakonu je med drugim določila, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela. Določba zakona je torej prepovedovala odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, je Državni svet menil da ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden in je zato pripravil zakonodajno iniciativo za spremembo zakona. Vlada se je s predlogom Državnega sveta strinjala, Državni zbor pa je predlog zakona brez popravkov na seji 20. 5. 2009 sprejel.