Govor predsednika mag. Blaža Kavčiča na posvetu dne 9. aprila 2009

Datum: 9. april 2009
Dogodek: posvet v Državnem svetu "O argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in javnem prostoru"

Spoštovani,

veseli me, da je Državni svet danes ponovno prostor povezovanja politike in stroke. Še posebej, ker gre za temo, ki posega v samo jedro političnega udejstvovanja.

Argumentacija in demokracija sta dva med seboj tesno povezana koncepta, ki jih je sodobni homo politikus prevzel od Antičnega sveta. Urejanje javnih zadev na podlagi razprav z izmenjavo mnenj in predhodnim tehtanjem razlogov za neko odločitev, so bili za stare Grke aksiom dobre vladavine, miru in blagostanja.

Slaba argumentacija ali celo njeno umanjkanje, sta posledično lahko vodili v nezadovoljstvo in povzročali nezaupanje, nemire, upore ali celo razkroj politične oblasti, ki jo je nadomestila druga, ki je bila z močjo argumentov bolj prepričljiva in si na ta način pridobila legitimiteto demosa. Lahko pa jo je seveda pridobila tudi z argumenti moči, a v tem primeru izgubila svojo demokratično naravo, ki je utemeljena na participaciji večine.

Sodobno pojmovanje oblasti je neločljivo povezano s pojmom legitimnosti. Čeprav obstaja diskrepanca med idealom demokracije in realnim stanjem, ki ga simbolizira trdo ustoličena liberalna koncepcija predstavniške parlamentarne demokracije, v kateri dejansko vladajo politiki, je v sodobnem svetu dobra oblast tista, ki omogoča široko soočenje mnenj in zna prepričati čim večji delež volilnega telesa.

Vsi se strinjamo, da morajo biti argumenti prepričljivi in da ni dovolj le, da so volivcem všečni. Vendar se na aktualni stopnji razvoja demokracije vedno znova postavlja vprašanje, ali politika pri svojem delu sploh potrebuje tehtne argumente. Splošno znano je namreč, da je v pogojih reprezentativne demokracije politika predvsem izrazito pragmatična. Soočeni smo torej s konceptom predstavniške demokracije, ki želi rezultate v štiriletnem obdobju. Morda zato politika še vedno ostaja prvenstveno trg idej. Zastavlja se vprašanje, ali so lahko dolgoročni projekti uresničljivi, saj je štiriletno obdobje bistveno prekratko za njihovo uresničitev. Ker je politik na ta način omejen, se zato kaj lahko hitro prepusti toku široko utilitarnega populizma in volivcem ne ponudi racionalnih rešitev; na ta način se približa predvsem interesom svojih volivcev, zato teži v smer zadovoljevanja parcialnih interesov in ne širše. Cilj je v prvi vrsti lastna politična promocija. Politika na ta način postaja vsakokratni spektakel za množice.

Politik se zato pogosto zateka k manipulacijam, protislovjem, konstruktom in celo lažem. Še posebej, kot je ugotavljala Hannah Arendt, ugledna ameriška filozofinja in politična teoretičarka, ker je laž v politiki vedno veljala za dovoljeno in legitimno sredstvo za doseganje političnih ciljev. "Brisanje razlike med dejstvi in mnenji je prevara, ki sodi k samemu bistvu moči, k bistvu političnega delovanja," ugotavlja Arendtova.

Težava pa je predvsem v tem, se tudi razumu pogosto zdijo laži bolj jasne in privlačne kot je resničnost in se ljudje kaj hitro začnemo navduševati nad idejami in sklepi, ki so povsem nespametni. S tem pa je ogrožena tako politična razprava kot tudi demokracija. V tem kontekstu naj poudarim tudi izjemen pomen svobode medijev in prisotnosti kritične javnosti, katerih temeljna naloga je, da javnost ozaveščata tako, da v javno politično razpravo vneseta tehtne argumente.

Če torej ne poznamo tehnik in osnovnih veščin, s katerimi jih prepoznavamo, zelo hitro zamenjamo obe možnosti: slabo in dobro rabo argumentov. Rezultat je uspeh populizma, cenena retorika in demagogija. Te je v sodobni politiki žal veliko preveč. Politiki pogosto ne obvladajo veščin prepričljivosti, zato je njihovo javno sporočanje plehko, revno in neprepričljivo. Dandanes znajo razvneti čustva predvsem govorniki, ki uporabljajo primitivne in sovražne argumente.

Spoštovani,

v Državnem svetu Republike Slovenije se s posveti, kot je današnji in ki jih praviloma organiziramo v sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki, trudimo, da bi postali prostor tehtnega izražanja argumentov o vseh družbenih vprašanjih in dilemah. Zavedamo se, da na ta način širimo prostor demokraciji. Državni svet je v samostojni Sloveniji postal stičišče politike in vse zainteresirane javnosti, ki na podlagi moči argumentov pomembno prispeva k dobrim zakonodajnim odločitvam.

  Sporočilo za javnost s posveta