Otvoritveni nagovor predsednika na delavnici "Prakse povezovanja, sodelovanja in informiranja socialnih partnerjev iz EU"

Delavnica z naslovom Prakse povezovanja, sodelovanja in informiranja socialnih partnerjev iz EU  - v okviru projekta S PARTNERSKIM SODELOVANJEM DO BOLJŠEGA SOCIALNEGA DIALOGA Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Nova Gorica, 16. 2. 2010

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnje delavnice, cenjeni gostje, gospe in gospodje!

Socialni dialog v evropskem prostoru danes zavzema zelo visoko mesto v hierarhiji vrednot. Zakaj, kaj je nasprotje dialoga? Nasprotje dialoga je pričkanje, sproščanje negativne energije, v končni instanci tudi oborožen spopad. Ko so v ospredju čustva in smo v bojnem stanju nimamo možnosti misliti na druge običajne stvari, misliti in uresničevati sestavine kakovostnega življenja. V pomanjkanju dialoga običajno izgubljajo vse vpletene strani, pogosto tudi tisti, ki imajo občutek trenutne zmage. Močnejše pogajalske strani pa niso bile, zgodovinsko gledano vstopati v dialog, dokler so bile prepričane, da lahko svoje cilje dosegajo na lažji način. Zato se je socialni dialog porajal skozi dolgo obdobje ostrih sindikalnih bojev med sprva zelo neenakopravnimi socialnimi partnerji.

V tipičnem sodobnem podjetju obstojijo trije nasprotujoči si interesni poli: lastnik, menedžment, zaposleni. Vsak od teh polov ima svoje naravne interese: lastnik pričakuje predvsem visok dobiček, čimvišje dividende, kar se da nizke stroške, kar se da nizke plače, tako poslovodstva kot delavcev. Ti interesi so povsem legitimni, saj temeljijo na pravici do plačila investiranega kapitala, ki naj bi izhajal iz dejstva, do so nekateri subjekti v narodnem gospodarstvu uspeli ustvariti in privarčevati presežke. Drugi pol je menedžment, ki si prav tako želi ustvariti kar se da velik dobiček, vendar ga v nasprotju z lastnikom želi čimveč zadržati v podjetju in izplačati kar se da nizke dividenede. Izvormo je menedžment tudi nagnjen k zniževanju stroškov, teži k čim nižjim plačam zaposlenih in visokih plačah vodstvenih struktur. Želi se uveljaviti z rastjo in razvojem podjetja. Tretji pol so zaposleni v podjetju. Zanima jih visoka plača, dodatne ugodnosti za zaposlene, kar se da nizke razlike v plačah, da sta najnižja in povprečna plača visoki. Pomen dobička ta pol priznava bolj kot rezidualno količino potrebno za zagotavljanje dolgoročne varnosti podjetja. Na kratko opisani in nekoliko poenostavljeni interesni poli so legitimni, je pa jasno, da je obstoj in razvoj vsakega podjetja, panoge, gospodarstva kot celote mogoč le, če je dosežen dogovor o vseh elementih v okviru presečne množice interesov. Doseganje preseka interesov je možno samo z dialogom. Čimveč je pri vstopanju v dialog prisotnega znanja in empatije, hitreje in bolj uspešno lahko pridemo do pozitivnih rezultatov.

Veseli nas lahko, da se je socialni dialog v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih utrdil, kljub občasnim vzponom in padcem, ki se odražajo v ravni doseženega družbenega konsenza. V času od osamosvojitve Slovenije naprej velja, da se je poleg dvopartitnega okrepil tripartitni socialni dialog, zlasti v sferi gospodarskih dejavnosti. Ta dialog pa se je žal začel krhati z nastopom gospodarske krize in danes nekateri celo menijo, da se nahajamo na prelomu, ko se je, poleg samega formalnega sodelovanja v dialogu, treba vprašati o učinkovitosti dogovarjanja in celo samega socialnega dialoga.

Verjamem in želim si, da novo možnost v krepitvi socialnega dialoga predstavlja projekt krepitve partnerskega sodelovanja na lokalni, regionalni in medregionalni ravni, oplemeniten z izkušnjami iz sosednjih regij in Evropske unije. Tudi današnja delavnica, namenjena praksam povezovanja, sodelovanja in informiranja socialnih partnerjev iz EU, je korak v smeri krepitve kakovosti socialnega dialoga v slovenskem prostoru. Ker se ta razlikuje od države do države in od regije do regije, je izmenjava izkušenj in znanj, na osnovi katerih se lahko širijo primeri dobrih praks, še posebej pomembna. Prav tako pomembno je, da se socialni dialog okrepi tudi vertikalno, to je, da »kapilarno« pronica na nivo regij vse do posameznega podjetja.

Gospodarska kriza in posledično recesija je odprla številna vprašanja nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja države. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah je še toliko bolj pomembna stalna skrb za zaupanje med socialnimi partnerji. Socialno partnerstvo je kriza postavila na preizkušnjo in brez socialnega dialoga naši družbi grozi, da bo v prihodnosti prijazna le še do elit, skrajno neprijazna pa bo do delavcev in posledično bodočih upokojencev. Predmet socialnega dialoga so namreč tudi v Sloveniji postale že dosežene ravni pravic, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, plače in plačna politika, pokojninska reforma, zaposlovanje, socialna varnost zaposlenih itd. Vseh teh odprtih vprašanj pa brez partnerskega sodelovanja v okrepljenem socialnem dialogu vsekakor ne bo mogoče uskladiti.

V Državnem svetu Republike Slovenije se zavzemamo za tako zakonodajo, ki bi v največji meri spodbujala razvoj partnerskega odnosa v socialnem dialogu. V to nas usmerja že sama sestava interesnih skupin v Državnem svetu - med petimi interesnimi skupinami sta tudi skupini delodajalcev in delojemalcev, obe s po štirimi predstavniki. Socialno partnerstvo je tako na nek način inkorporirano že v Ustavo tudi skozi delovanje Državnega sveta - socialni partnerji se srečujejo kot državni svetniki, in sicer kot predstavniki interesnih skupin dela (delojemalci - sindikati) ter kapitala (delodajalci – Združenja delodajalcev, zbornice).

Državni svet kot drugi dom parlamenta krepi dialog v zakonodajnem postopku. Državni svetniki niso profesionalni politiki, zato bolje razumejo in zastopajo interese državljanov. Strankarski kriterij je pri državnih svetnikih drugotnega pomena, zato so stališča Državnega sveta pogosto drugačna od odločitev Državnega zbora. Z vključevanjem civilne družbe in nevladnih organizacij širi dialog tudi na druge interesne skupine, ki v socialnem dialogu niso neposredno zastopane - tu gre predvsem za civilni dialog, v katerem nastopa Državni svet kot pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta način lahko uresničijo v zakonodajnem procesu. Posebej naj kot primer dobre prakse omenim dobro sodelovanje Državnega sveta, Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije in posameznih poslancev Državnega zbora ob zakonodajnih pobudah v zvezi s t.i. azbestno zakonodajo.

Spoštovani,
gospodarska kriza zahteva od vseh socialnih partnerjev, da med državljani zagotovijo ustrezen socialni dialog. To pa pomeni, da je potrebno izboljšati tudi socialni dialog v podjetjih. Podjetja bodo v krizi, pa tudi po izhodu iz nje, sprejemala strateške odločitve, ki jih bodo brez sodelovanja z zaposlenimi le težko uspešno realizirala. Zato pozdravljam projekt, ki v zasledovanju skupnega cilja na regionalni in medregionalni ravni povezuje do sedaj razdrobljene aktivnosti sindikatov na področju socialnega dialoga v podjetjih. Globalizacija predstavlja za socialne partnerje izziv in zahteva nove pristope in strategije. Potrebno je poiskati rešitve za povečanje moči delavskih sindikatov, delodajalcev in institucij na lokalni in regionalni ravni ter nove pristope in strategije preizkusiti v socialnem dialogu. Seminarji, delavnice, sestanki, študijski obiski in podobno, so eden od načinov, da se seznanimo z možnostmi uspešnega soočanja s spremembami v svetu, ki jih je prinesla globalizacija.

S tem odpiram današnjo delavnico in vsem skupaj želim uspešno delo!

Hvala.

Novica o dogodku