Novice

Državni svet je 9. septembra organiziral posvet, kjer so predstavniki uporabnikov dimnikarskih storitev, dimnikarji, predsednika sekcije dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Skupnosti občin Slovenije, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije in Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor razpravljali o problematiki na področju izvajanja storitev dimnikarske službe.

Predstavniki uporabnikov dimnikarskih storitev, ki so se organizirali v civilno iniciativo, že vse od prenosa izvajanja dimnikarske službe z občinskega na državni nivo opozarjajo, da bi morali imeti uporabniki možnost, da si sami izberejo dimnikarja, kar pa bi bilo možno v okviru licenčnega modela izvajanja dimnikarske službe. Praksa kaže, da marsikje dimnikarji niti ne vstopijo v stanovanje, kljub temu pa morajo ljudje za neopravljeno storitev plačati, saj jih v nasprotnem primeru čaka denarna kazen. Tone Kristan, predsednik Vseslovenske civilne pobude "Dimnik", je opozoril, kako je mogoče, da je požarna varnost zagotovljena, če lastnik ne spusti dimnikarja v stanovanje, a plača neopravljeno storitev, če pa ne plača računa, pa požarna varnost ni zagotovljena. Leo Kremžar, vodja delovne skupine za urejanje zadev dimnikarskih storitev pri Skupnosti občin Slovenije je dejal, da je v določenem delu države že lahko govorimo o izvajanju državljanske nepokorščine med državljani, kar je zaskrbljujoče. Predsednik sekcije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije se je spraševal, kje so bili uporabniki pred letom 2004, ko se je izvajanje te službe preneslo z občinskega na državni nivo, saj je bil koncesioniran način izvajanja te službe uveljavljen tudi pred tem datumom. Mag. Hinko Šolinc z Ministrstva za okolje in prostor je poudaril, da uporabniki dimnikarskih storitev s prenosom izvajanja dimnikarske službe z lokalnega na državni nivo niso dobili nobenih novih obveznosti, res pa je, da so bile storitve po vsebini in obsegu ter ceni pred prenosom po občinah različne, zaradi česar v nekaterih okoljih obstaja vtis, kot da jim je naložena nova obveznost, ki je prej ni bilo. Dimnikarji zavračajo obtožbe, da opravljajo svoje storitve nekvalitetno in nestrokovno, ob tem pa so priznavali, da je med njimi tudi nekaj takih, ki svojega dela ne opravljajo profesionalno, vendar zaradi nekaj posameznikov ni mogoče "v isti koš" metati vseh dimnikarjev. Prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete in zunanji strokovni sodelavec Ministrstva za okolje in prostor je poudaril, da se "dimnikarska služba izvaja v javnem interesu in ne v interesu uporabnikov", pri čemer gre za obvezno javno službo, ki se zagotavlja na celotnem območju države v določenih časovnih obdobjih in za regulirano in enako ceno za vse uporabnike. Opozoril je tudi, da brez velikih odškodnin pred iztekom sedanjih koncesijskih pogodb ni mogoč prehod na licenčni model izvajanja dimnikarske službe. Razprava je pokazala, da je sedanja zakonodaja pomanjkljiva, še posebej je neustrezno urejen inšpekcijski nadzor, ponovno pa bo treba pregledati cenik storitev, ki je sedaj nerazumljiv in netransparenten in zaradi tega prihaja na terenu do primerov, ko dimnikarji opravijo polovično delo za maximalno ceno. Temu bi se lahko izognili tako, da bi bila cena za opravljeno javno storitev fiksna. Večina se je tudi strinjala, da je treba sprejeti zakon o dimnikarski službi ter v čim krajšem času pristopiti k spremembi zakonodaje in odpraviti tiste pomanjkljivosti, ki jih lahko odpravimo takoj, pri čemer naj Ministrstvo za okolje in prostor v delovno skupino za pripravo sprememb povabi predstavnike interesnih združenj izvajalcev dimnikarske službe, civilne iniciative ter občin. Do izteka sedanjih koncesijskih pogodb pa bi bilo treba opraviti temeljito analizo, kateri model izvajanja dimnikarske službe bi bil prijaznejši za uporabnika in hkrati v javnem interesu.

Na podlagi opravljene razprave bo Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oblikovala zaključke in jih predlagala v sprejem Državnemu svetu, ki jih bom posredoval vsem pristojnim institucijam.

Predsednik Komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras, ki je tudi vodil posvet, ob njem sekretarka komisije Meta Štembal

Dodatne informacije o posvetu z nekaterimi prispevki