Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Kontakt
Resolucija DS za
Novice
S 3. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Državni svet je na svoji 3. redni seji 23. januarja 2008 podprl pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije in jo naslovil na Vlado Republike Slovenije. Državni svetniki v pobudi ocenjujejo, da se v zadnjih mesecih v Sloveniji razmere zaostrujejo, tako na političnem, socialnem kot tudi gospodarskem področju. Ob pridružitvi EU, uvedbi evra, vstopu v schengensko območje in predsedovanju EU, naj bi prezrli posebnost trga dela, strukturna neravnovesja in njegovo rigidnost ter podcenili pomen javnih financ. Inflacija je sicer visoka, a obvladljiva; gospodarska rast je zadovoljiva in obetavna. S ciljem ohranitve relativno ugodnega gospodarskega gibanja in umiritve vzpodbujenega inflacijskega pričakovanja je Državni svet dal pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije. Oblikovala naj bi jo Vlada Republike Slovenije v obliki Sveta za ekonomsko, fiskalno in socialno politiko. Svet bi sestavljali najmanj štirje ministri (finance, gospodarstvo, delo, javna uprava), člani ekonomsko socialnega sveta, predstavniki združenja bank, Banke Slovenije, ZPIZ, ZZZS in predstavniki strokovne javnosti. Naloga Sveta bi bila, da pripravi celovite ukrepe, s katerimi bi ustavili inflacijski val in postopno odpravili strukturna neskladja, ki se danes kažejo v neobvladovani inflaciji. Svet bi bil strokovni in posvetovalni organ Vlade, pripravljal bi ukrepe, ki bi jih sprejela Vlada, oblikoval mnenja o vladnih ukrepih. Svet bi bil koordinator oziroma arbiter pri reševanju sporov.
Državni svet je podprl Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Ocenjuje, da je paket pokrajinske zakonodaje plod večletnega dela tako sedanje kot prejšnjih vlad ter njihovih strokovnih služb in članov strokovnih skupin. To se kaže tudi v predlaganih rešitvah, ki so rezultat vseh dosedanjih prizadevanj za uskladitev različnih interesov pri ustanavljanju pokrajin in imajo največ možnosti za pridobitev potrebne večine v Državnem zboru. Pokrajinsko zakonodajo bi morali čim prej sprejeti, saj bo v nasprotnem primeru odločanje o ustanovitvi pokrajin preloženo za nedoločen čas. Pri tem Državni svet pričakuje, da bosta Vlada in Državni zbor v čim večji meri upoštevala voljo oziroma pripombe (mejnih) občin na predlagana območja pokrajin, predvsem v primeru strokovno utemeljenih predlogov ter izpolnjevanju pogojev, na podlagi katerih temelji predlagana teritorialna členitev. Stališča občin in lokalnega prebivalstva o določitvi sedeža pokrajinskega sveta in pokrajinske uprave v pokrajini bi morali v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona v največji možni meri upoštevati. Pri tem so državni svetniki opozorili na stališča nekaterih občin, zlasti občin iz koroške regije, ki nasprotujejo vladnemu predlogu, da bi bil sedež pokrajinske uprave na Ravnah na Koroškem, belokranjskih občin, ki si prizadevajo za ohranitev imena Dolenjsko - belokranjska pokrajina in Mestne občine Ljubljana, ki opozarja na preveliko število pokrajin.
Državni svet je podprl Predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Vendar je opozoril, da predlagana območja volilnih enot za volitve v prve pokrajinske svete z vidika manjših občin ne predstavljajo najboljše rešitve, saj slednje v posameznih pokrajinah ne bodo imele možnosti, da bi dobile svojega predstavnika v pokrajinskem svetu. Državni svetniki so še opozorili na neenakomerno obravnavo občin znotraj posameznih pokrajin, saj imajo nekatere že vnaprej zagotovljenega člana oziroma več članov v pokrajinskem svetu, druge pa ne. Državni svetniki so tudi podprli predlog občin za preoblikovanje območij volilnih enot za volitve v prve pokrajinske svete, če ohranjajo bolj enakomerno zastopanost posameznih območij v pokrajinskih svetih in da je en član pokrajinskega sveta voljen na približno enako število prebivalcev.
Državni svet je podprl Predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Državni svet pri tem ugotavlja, da se bodo prenesle tudi nekatere naloge z občinskega na pokrajinski nivo, kar pa ni v skladu z načelom subsidiarnosti in zasledovanjem cilja doseganja decentralizacije oblastnih funkcij. Državni svet je podprl predloge občin, ki se v povezavi s prenosom nalog z državnega nivoja na pokrajinski nivo nanašajo na ključne prihodke občin, kot so taksa za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami in taksa za obremenjevanje zaradi odlaganja odpadkov, ki bi morale biti v skladu načelom, da se za izvrševanje pristojnosti (opravljanje nalog) prilagodijo tudi viri sredstev, prenesene na občinski nivo. Tudi kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in stavbna zemljišča v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklad) naj se neodplačno prenesejo v last občin. Državni svet je podprl predlog, da se z dopolnitvijo zakona o varstvu okolja inšpekcijski nadzor na področju varstva okolja organizira tudi na pokrajinskem nivoju.
Državni svet je podprl Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Predlagane rešitve so rezultat večletnih zahtev in poskusov, da se med socialnimi partnerji uskladi zakon, ki bi z ustrezno delitvijo dobička izboljšal socialni položaj delavcev, jih stimuliral ter krepil pripadnost družbi, po drugi strani pa tudi uveljavil davčne ugodnosti, ki jih je pripravljena priznati država in ki bodo pozitivno vplivale na poslovanje družbe in dvig konkurenčnosti. Predlog zakona predvideva dve shemi udeležbe pri dobičku, in sicer denarno in delniško, pogoje za pridobitev davčnih olajšav ter postopek sklepanja pogodbe o udeležbi pri dobičku in način prenehanja veljavnosti pogodbe. Predlog zakona določa, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavca kot za družbo, zakon pa se bo uporabljal za vse kapitalske družbe z izjemo določb, ki se nanašajo na delniško shemo in se uporabljajo le za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Državni svetniki pa so predlagali, da je pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku vezana na sklep o uporabi bilančnega dobička in ne na sprejem letnega poročila. V obrazložitvi je navedel, da mora nadzorni svet letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži uprava, preveriti ter sestaviti pisno poročilo za skupščino. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je to sprejeto, ne odloča pa o uporabi bilančnega dobička, kar je v pristojnosti skupščine delniške družbe. Pri odločanju o uporabi bilančnega dobička skupščina ni vezana na predlog uprave oziroma nadzornega sveta, vezana pa je na sprejeto letno poročilo.
Državni svetniki so podprli Predlog Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Zavzeli so se, da je potrebno javnost čim bolj seznaniti z vsebino in z vsemi novostmi, ki jih navedena pogodba prinaša. Državni svet podpira program Slovenskega predsedstva, da se Lizbonska pogodba čim prej ratificira. Vendar pa hitenje z ratifikacijo pogodbe ne sme iti na račun pomanjkljive seznanitve javnosti s samo vsebino le-te. Zaradi tujih negativnih izkušenj s Pogodbo o Ustavi za Evropo Državni svet meni, da je potrebno javnost natančno seznaniti z novostmi, ki jih ta pogodba prinaša in z dejanskim pomenom predvidenih sprememb za prebivalce Evropske unije kot tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo na skupnem trgu in nenazadnje za evropske in nacionalne institucije.
Državni svet je imenoval tudi delovna telesa - komisije in potrdil njihovo sestavo. Komisije Državnega sveta so Komisija za državno ureditev, Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve, Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državni svet je Primoža Hainza imenoval za namestnika sekretarja Državnega sveta.
Državni svetniki so podprli vprašanja in pobude državnih svetnikov: Draga Žure glede prometne varnosti in cestnin na štajerski in primorski avtocesti ter bančne garancije, izdane na podlagi Zakona o varstvu kupcev stanovanjskih in enostanovanjskih stavb; Marijana Klemenca glede dokončne rešitve vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vprašanja so bila naslovljena na državne in druge ustrezne institucije.
