A R H I V S K A     S T R A N

Novice

S 4. redne seje Državnega sveta

sreda, 20.02.2008

Državni svet Republike Slovenije je na 4. redni seji 20. februarja 2008 obravnaval Predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa in Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane.

Državni svetniki med sejo

Državni svet je podprl Predlog zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij. Ob tem so opozorili, da predlagatelj zakona funkcijo nadzora daje organom, ki so sicer pristojni za imenovanje funkcionarja. Primernost take rešitve je lahko vprašljiva, saj članstvo npr. v državni volilni komisiji ali občinski volilni komisiji (predsednik in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov ostali trije člani in njihovi namestniki pa se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizaciji občanov v občini ter občanov), po strokovnosti sestave ni primerljivo. Državni svet je pri tem opozoril na problem jasne opredelitve zakonskih določb, saj ni jasno, ali bo zakon zajemal tudi direktorje občinskih uprav. Predlog zakona ne vsebuje možnosti izjem glede omejitev poslovanja po predpisih o javnih naročilih, tako kot jih sedaj še ureja zakon o preprečevanju korupcije. Izostanek takšne določbe bi v manjših občinah lahko privedel do tega, da bi morali sprejeti dražjo ponudbo ali da do storitve v potrebnem času ne bi prišlo, ker na območju ne bi bilo primernega ponudnika. Pri občinah gre v večini za javna naročila male vrednosti, zato bi zakon lahko določil mejo v enkratnem in kumulativnem znesku, ki bi se nanašala na izjeme. Praksa majhnih občin kaže, da je domač ponudnik najcenejši in po kvaliteti najboljši. Glede na navedeno, bi moral predlog zakona vsebovati višino dovoljenih sredstev in pogoje za dovoljevanje izjem.

Roman Rep z Ministrstva za javno upravo

Državni svetniki so podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa. Državni svet se strinja z višjimi kaznimi za natančno določene kršitve, ki so se izkazale, da so poglavitni vzrok za zmanjšanje prometne varnosti, čeprav agresivna vožnja ni vedno pogojena s sankcijami. Vse kazni imajo večji učinek v svoji prepričljivosti, kar pomeni, da so kaznovani vsi, ki kršijo zakon. Državni svet opozarja na probleme s policijo, ki se odmika od naselij; policijo se težko najde na tistih delih, kjer gre za občinske ceste, čeprav gre po nekaterih izmed njih od 7 do 8.000 vozil dnevno. Četudi bi šlo za enako število policistov, gre za zelo povečano število prometa. Državni svet meni, da se od občinskih redarjev preveč pričakuje, saj niti v večjih mestih ne igrajo večje vloge. Poseben problem predstavlja tudi tovorni promet, saj je veliko tovornjakov na občinskih cestah, ki niso sposobne prenesti takšnih obremenitev. Ugotoviti je treba način, po katerem bi lahko tovornjake preusmerili na avtoceste. Državni svet opozarja tudi na naloge občinskih redarjev. Zakon o občinskem redarstvu je povzročil veliko težav; je večinoma mrtva črka na papirju, saj ni na voljo dovolj kadrovskih resursov. Obenem meni, da je potrebno več medresorske aktivnosti nameniti usklajevanju aktivnosti, saj zgolj pravno normiranje ne more dati rezultatov.

mag. Radovan Žerjav, minister za promet

Državni svet je načelno podprl Predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Pri tem opozarja, da so bili podobni zakoni že v parlamentarni proceduri, zato načelno podpira prizadevanja za reševanje problemov subvencioniranja dijaške prehrane, ker predlagatelj z njim želi sistemsko urediti prehrano dijakov na podoben način, kot je to že urejeno za študente in bi s tem prispevali k njihovemu bolj zdravemu prehranjevanju. Vendar pa Državni svet opozarja na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona kot na primer, da se dijaška prehrana v predlogu zakona bolj splošno opredeli in da se obrok kot predmet subvencioniranja opredeli natančneje, kot je že predlagano v mnenju Vlade. Poleg tega je pomembno, da dijak dobi topel obrok v času pouka in praviloma znotraj šolskega prostora. Državni svetniki so izrazili številne pomisleke o izvedbi predlaganih rešitev v praksi, predvsem v velikih šolah s 1000 dijaki in v okviru predvidene časovnice dveh let. Državni svet meni, da bi predlagatelji morali pripraviti temeljito analizo, kakšen bo vpliv na urnike zaradi daljšega odmora za obrok, čeprav bi verjetno odmor za obrok, tudi če bi se zato pouk podaljšal za pol ure, dijakom koristil. Vzpostavitev prostorskih zmogljivosti (kuhinja, jedilnica, razdelilnica hrane) bi bila zelo visok strošek, a ponekod za njihovo vzpostavitev v okviru šole niti ni možnosti, čeprav bi za to morda lahko izkoristili prostore bližnjih osnovnih šol in dijaških domov. Zato so predlagali, naj predlagatelj nedorečeno izvedbo zakona v posameznih določbah v drugi obravnavi še amandmajsko dopolni.

Državni svet ni vzpostavil imunitete državnemu svetniku mag. Dušanu Črnigoju v zvezi z zahtevo Vrhovnega državnega tožilstva z dne 14. 2. 2008 in se postopek lahko nadaljuje.

Državni svet med odločanjem

Državni svet je predlagal Vladi in Ministrstvu za zdravje, da se Predlog zakona o duševnem zdravju čim prej vloži v zakonodajni postopek. Obenem je podprl vprašanja državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi s stanovanji, ki so bila v lasti JLA; državne svetnice Lidije Jerkič v zvezi z nakupom večnamenskih električnih lokomotiv, varovanja nacionalnega interesa Republike Slovenije pri odprodaji državnega premoženja ter državnega svetnika Marijana Klemenca glede povračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

vodenje seje - predsednik DS mag. Kavčič in sekretar Maučec

Podrobneje o seji - sprejeti sklepi