Nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu o problematiki umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji

Datum: 26. 3. 2009
Dogodek: posvet »Problematika umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji: primer Volovja reber, Snežnik«

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovani referenti, gostje in zainteresirana javnost,

naj vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

V Državnem svetu veliko pozornost namenjamo obnovljivim in alternativnim virom energije. Ekološko – energetska povezava in protislovje je eno ključnih področij nedavnega dokumenta Državnega sveta, ki govori o vzrokih za globalno krizo in o predlogih ukrepov. Obravnavamo pobudo ustanovitve Sveta za inovativno Slovenijo, v katerem bo ekološko – energetskim vprašanjem namenjeno izpostavljeno mesto. Iz globalne krize se bomo izvili z oblikovanjem nove družbeno gospodarske paradigme, katere element bo tudi redefinicija odnosa do okolja. Posveti, kot je današnji, naj prispevajo k oblikovanju in usklajevanju strokovnih podlag za ukrepe povečanja energetske samozadostnosti Slovenije ter k zmanjšanju izpustov  toplogrednih plinov. K temu se je s podpisom Kjotskega sporazuma zavezala tudi naša država.

Nedvomno je z energetskega vidika moč vetra ena od neizčrpnih energij prihodnosti, z vidika emisij ogljika pa ena najčistejših energetskih virov nasploh. Zato uživa podporo okoljevarstvenikov, v njihov razvoj in implementacijo pa je bilo v zadnjih dvajsetih letih vloženih ogromno sredstev. Projekcije kažejo, da naj bi bilo do leta 2020 kar 195 milijonov Evropejcev odvisnih od vetrne energije in v naslednjih 15-ih letih naj bi v Evropi zgradili še najmanj 60.000 vetrnic.

Trenutno sta v Evropski uniji le še dve državi, ki ne izrabljata vetrnega potenciala, in sicer sta to Malta in Slovenija. Prvo mesto v izrabi vetra že več let zaseda Nemčija (njen delež je kar 43%), sledita ji Španija in Danska.

Vetrnim elektrarnam so sprva dajale zeleno luč vse največje svetovne organizacije za varstvo okolja - od tod tudi izraz "zelena tehnologija". Strinjali so se, da so težave, povezane z rabo tovrstne energije, človeku in okolju vseeno bolj prijazne kot pa tiste, ki nastanejo ob gradnji jezov, odlaganju radioaktivnih odpadkov ali ob katastrofah v teh elektrarnah.

Vendar ko se je začetno navdušenje poleglo, so začeli razmišljati tudi o slabostih. Kmalu se je izkazalo, da so poleg pozitivnih rezultatov prisotne tudi negativne komponente: vetrni parki so povsem spremenili videz pokrajine; v dotlej neokrnjeno naravo so vdrli stroji in ceste; vetrnice so pretrgale historične selitvene poti pticam in velikim zverem; nove študije razkrivajo nove oblike škodljivih vplivov na ekosistem. Izsledki študij britanskih in kanadskih znanstvenikov opozarjajo na negativne vplive vetrnic na zdravje ljudi in živali.

V tem smislu je morda celo bolje, da smo Slovenci z izgradnjo vetrnih objektov malce v zaostanku, njihova morebitna izgradnja pa bo zato še veliko bolj pretehtana in bo zahtevala zelo visoko raven družbenega konsenza vseh vpletenih strani. Leta 2006 je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj načelno podprla izgradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. Med obravnavanimi razlogi za in proti je tedaj morda pretehtal pozitiven odnos lokalne skupnosti do tega projekta. Kot so vetrne elektrarne opcija, ki jo moramo pretehtati, pa so utemeljeni tudi pomisleki – koliko so sploh ugodne vetrovne razmere v Sloveniji, če jih primerjamo s tistimi v okoljih z uspešno delujočimi vetrnimi sistemi, kako primerne so konfiguracijske razmere v Sloveniji, kakšen prispevek k energetski bilanci pa sploh lahko imajo vetrne elektrarne in ali niso morda bolj nizko na lestvici smotrnosti investiranj v alternativne energetske vire, upoštevamo še vse pomisleke s področja vplivov na živo naravo in krajino.

Da bi pomagali osvetliti ključna vprašanja, so državni svetniki sprejeli pobudo za organizacijo tega posveta. Ne moremo in ne želimo prevzemati vloge arbitra izvajanja upravnih postopkov, želimo pa prispevati k temu, da bi ključni akterji v tem primeru in na tem področju, skupaj z drugimi strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi ponovno soočili različne poglede glede pomena območja Volovje Rebri in poskusa umestitve polja vetrnih elektrarn na to območje.

Spoštovani,

imena sodelujočih referentov obetajo kakovostno izmenjavo mnenj, argumentov in stališč ter zanimivo razpravo ob zaključku posveta. Naj bo današnji posvet eden izmed plodnih poskusov zbliževanja stališč in iskanja  rešitev tako na sistemski ravni energetsko – okoljskega protislovja kot na konkretni ravni glede odnosa do projekta Volovja Reber.

Hvala

Sporočilo za javnost s posveta