Novice

V Državnem zboru je 17. in 18. marca 2008 potekala Konferenca predstavnikov zunanjepolitičnih odborov držav članic Evropske unije, Evropskega parlamenta in držav  kandidatk (COFACC), na kateri je sodeloval tudi predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Otoničar.

Udeležence konference je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora France Cukjati, dr. med., ki je izpostavil, da "parlamentarne razprave o načinih in možnostih reševanja zunanjepolitičnih vprašanj izboljšujejo kakovostne zunanje politike Evropska unija, predlaganim vladnim politikam pa dajejo širši pečat legitimnosti". Menil je, da je prav, da Evropska unija krepi usklajeno mednarodno politično in varnostno vlogo.

Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janeza Janša sta v svojem nastopu predstavila poudarke spomladanskega zasedanja Evropskega sveta ter nadaljnje načrte slovenskega predsedstva. Med dosežki Evropskega sveta je slovenski premier izpostavil predvsem sprejetje časovnice sprejemanja svežnja okoljsko-energetske zakonodaje ter zagon novega cikla Lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Poudaril je tudi pomen zunanjih dimenzij aktualnih evropskih razprav, ki so osnova pozitivne politike Evropske unije do globalizacije. V tem okviru sta v ospredju spodbujanje odprtega globalnega gospodarstva in vodilna vloga Evropske unije pri oblikovanju novega celovitega globalnega režima boja proti podnebnim spremembam.

Razprava, ki je sledila, se je v največji meri osredotočila na Zahodni Balkan - predvsem Kosovo. Predsednik Vlade in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je poudaril, da je Evropska unija v primeru Kosova vse odločitve, ki so bile predmet usklajevanj na evropski ravni, sprejela enotno. Glede napetosti med delom kosovskih Srbov in predstavniki mednarodnih institucij se je potrebno zavedati, da je osrednja misija teh institucij zaščita manjšin na Kosovu - v prvi vrsti zaščita srbske manjšine.   

Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je udeležencem predstavil zunanjepolitične prednosti slovenskega predsedovanja in izpostavil razmere na Zahodnem Balkanu. "V Evropski uniji menimo, da je Kosovo evropski problem in Evropska unija je letos veliko investirala v reševanje tega problema," je dejal ter se zavzel za prispevek Evropska unija pri doseganju sprave med Srbijo in Kosovom. "Evropski model državnosti temelji na enakopravnosti večinskih in manjšinskih narodov in na varovanju kulturne identitete," je poudaril. Dotaknil se je tudi razmer na Bližnjem vzhodu, kjer je bila Evropska unija do sedaj predvsem bolj plačnica kot aktivna igralka in bi se morala v prihodnosti bolj zavzeti za delovanje Kvarteta, za vzpostavljanje palestinske države in spodbujati dialog med sprtimi stranmi. Kot glavne teme evropske zunanje politike je izpostavil terorizem, migracije, podnebne spremembe, razvojno pomoč in energetsko varnost. Kot ključne zunanje politične izzive Evropska unija pa vidi nov partnerski sporazum z Rusko federacijo, dogovor z ZDA glede sodelovanja pri rešitvi bližnjevzhodne krize in prihodnjih odnosov z Iranom ter novo strategijo za Afganistan. V razpravi so se odpirala aktualna vprašanja glede evropske perspektive Kosova in Srbije, spora o imenu Republike Makedonije, odnosa Evropska unija- Rusija, razmer na bližnjem vzhodu in v Afganistanu in glede migracij ter s tem povezane Unije za Sredozemlje.

V popoldanskem delu konference je navzoče nagovoril visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko dr. Javier Solana. Poudaril je pomen procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe in posebno pozornost namenil vprašanjem Zahodnega Balkana.

Drugi dan zasedanja sta udeležence konference nagovorila Miroslav Lajčák, visoki predstavnik in posebni predstavnik Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter Erwan Fouéré, posebni predstavnik Evropske unije in vodja misije Evropske unije v Republiki Makedoniji.

Miroslav Lajčák je v svojem nastopu poudaril, da je rešitev za Bosno in Hercegovino predvsem nadaljevanje procesa evropskih integracij. Ljudje živijo drug ob drugem in ne skupaj, edina skupna vez treh konstitutivnih narodov je evropska prihodnost. Zato je izjemno pomembna hitra, učinkovita in stvarna komunikacija s prebivalstvom. Del komunikacijske strategije je neposreden stik oz. obiskovanje posameznih območij države, pa tudi posebna spletna stran, ki omogoča neposreden stik z visokim predstavnikom Evropske unije.

Erwan Fouéré je uvodoma povedal, da sta Makedonija ter Bosna in Hercegovina laboratorij za reševanje težav po konfliktu. Tudi sam je prepričan, da je evropska politika širitve eden najboljših inštrumentov za reševanje konfliktov. Končno odgovornost seveda nosijo posamezne države, vendar ne morejo vsega postoriti same, zato je učinkovita pomoč Evropske unije zelo pomembna. Ocenil je, da hitrost reform v Makedoniji ne dosega pričakovane ravni, vendar pa je bil dosežen velik napredek. Tudi v Makedoniji se z različnimi oblikami dela skušajo čim bolj približati prebivalcem, "saj je najbolje, da se ljudje o lastnih zadevah pogovarjajo v domačem okolju, s čimer se krepi lastništvo uveljavljanja idej".

Udeležencem sta podrobno in pregledno prikazala gospodarske kazalce držav na območju Zahodnega Balkana. Gospodarska rast na Zahodnem Balkanu izkazujejo eno najvišjih stopenj rasti. V letu 2007 je bila ta v vseh državah višja od 7 %. Vse države tudi uspešno omejujejo inflacijo (pod 10 %), se pa soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti (35-40 %). Napovedi kažejo, da se bo vzpodbudna gospodarska rast nadaljevala in da je gonilna sila tega procesa prav približevanje Evropski uniji.