Nagovor predsednika DS Mitje Bervarja na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku

Petrovče, 4. februar 2013

Spoštovani kulturni ustvarjalci, ljubitelji kulture, spoštovani gospod župan Janko Kos, gospod podžupan Ivan Jelen, predsednik krajevne skupnosti gospod Marjan Volpe, cenjeni gostje, gospe in gospodje, dovolite mi, da se vam na začetku prav lepo zahvalim za povabilo.

V veliko čast in ponos mi je, da vas lahko danes pozdravim kot bivši krajan Petrovč in ob današnji priložnosti prvič tudi kot predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, čeprav ste me na prireditev povabili še kot ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana. Naj poudarim, da sem bil v Državni svet Republike Slovenije izvoljen kot predstavnik področja kulture, zato je moj vstop v prostor politike pospremljen z najžlahtnejšo popotnico- s slovensko kulturo, katere praznik danes slavimo. Med politiko in kulturo je na Slovenskem že od Trubarja naprej obstajala trdna povezava. Kultura je bila nosilka nacionalne zavesti in narodna zavetnica že preden smo o lastni državi upali sanjati na glas. Brez slovenske pesmi in besede ne bi bilo slovenske države, v nedrjih organizacije slovenskih pesnikov in pisateljev pa je nastal tudi temelj naše državnosti -– pisateljska ustava Prav slovenski kulturniki in pisatelji (in ne politiki!) so bili izvorno tisti, ki so v prvo slovensko ustavo vnesli Državni svet. Opredelili so ga kot drugi dom slovenskega parlamenta, in mu pripisali vlogo mostu med civilno družbo in politiko, ki naj s strokovnimi izboljšavami dopolnjuje odločitve poslancev, v slovenski politični prostor pa vnaša več strpnosti, modrosti in prostora dialoga. Vsega tega sedaj v slovenski politiki močno primanjkuje, in zato je za tiste, ki bi morda želeli hitre odločitve po lastni presoji in v skladu s svojimi lastnimi interesi, po izrednih postopkih in brez sodelovanja civilne družbe,

Državni svet še posebej moteč oziroma še posebej pomembna institucija. Žal smo prevečkrat priča nepripravljenosti prisluhniti argumentom kulturnikov, raziskovalcev, šolnikov, športnikov, gospodarstva in kmetijstva, socialnega varstva in lokalnih interesov. Vsi ti interesi so zastopani v Državnem svetu in vsaka odgovorna politika bi jih lahko s pridom uporabila, če bi le resnično želela sprejemati boljše zakone, ki bi posledično prispevali tudi k boljšemu življenju vseh nas, državljanov Republike Slovenije. Ker sem prvi predsednik Državnega sveta, ki izhaja neposredno iz področja kulture – in to še v obdobju, ko prvič po osamosvojitvi nimamo več samostojnega Ministrstva za kulturo, je moja odgovornost do področja kulture in kulturne politike naše države v tem trenutku zato še toliko večja…

Pred nami je veliko pomembnega dela, ki ga ni več mogoče postavljati na stranske tirnice. Eno leto že zamuja priprava Nacionalnega programa za kulturo, eno leto je v predalu že pripravljena sprememba temeljnega akta na področju kulture tj. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bi skupaj s prav tako pripravljenimi spremembami Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti pripomogla k posodobitvi pogojev delovanja javnih zavodov na področju kulture. Nimamo torej temeljnih pogojev za vključevanje kulture v strategije razvoja Slovenije, kjer bi po mojem trdnem prepričanju morala imeti pomembno in mesto. Kultura je namreč v številnih državah že prepoznana kot pomemben dejavnik razvoja, generator ustvarjalnosti in inovativnosti ter socialne kohezije. V Sloveniji, ki je na pot državnosti stopila prav na krilih kulture, pa se zdi, da bi morala kmalu biti že hvaležna za drobtinice, ki so ji namenjene. Sam kulturo razumem kot srce države – brez njenega živahnega utripa država izgubi smisel. Kultura v širšem pomenu življenja namreč vzpostavlja, ohranja in spodbuja sistem skupnih vrednot, etike…

Prav na tem področju se je naša politika nekako usodno »izgubila«, zato današnja kriza v Sloveniji po mojem trdnem prepričanju ni le finančna in ekonomska, temveč je v prvi vrsti moralna kriza. Zato se mora družba, če želi najti izhod iz krize, nasloniti prav na kulturo. Večkrat nam je že pokazala pravo pot v prihodnost in tudi tokrat se nam ne bo izneverila. Dovolite še posebej vam namenjeno besedo, spoštovane Petrovčanke in Petrovčani, cenjeni gostje, dragi prijatelji. Dolgoletno udejstvovanje na področju kulture in tudi v ljubiteljskih kulturnih društvih, še zlasti v tako prizadevnem, kakovostnem in ustvarjalnem, kot je Petrovško, je velikanska in nenadomestljiva zakladnica dragocenih izkušenj in spoznanj…

Zame je bila pomembna popotnica in prepričan sem, da je tako tudi s številnimi drugimi vašimi člani in podporniki. Pomembno je, da kulturna stičišča, kot je tukajšnje v Petrovčah, še naprej ostanejo izviri ustvarjalnosti in vrelci pravega, neponarejenega domoljubja. Kulturno udejstvovanje naj še najprej osmišlja in bogati vaše življenje – obenem pa naj vrednote slovenskega jezika, pesmi in drugih ustvarjalnih izrazov ohranja za prihodnje generacije, od katerih smo si svet samo izposodili. To je odgovornost nas vseh, »ki v srcu dobro mislimo«. Vsem prisotnim čestitam ob prazniku kulture in predlagam, da v prihodnjih dneh kakšen ustvarjalen trenutek namenimo tudi razmisleku o tem, kaj lahko vsak posameznik in vsi skupaj storimo za naš – skupni – in boljši jutri. Hvala za besedo.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Petrovčah