Novice

Na zahtevo Državnega sveta za presojo ustavnosti in zakonitosti Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – ur. p. b., ZViS), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06 - ZViS-E) in Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-370/06 z dne 17.1.2008 razveljavilo osmi odstavek 50. člena Zakona o visokem šolstvu.

Bistvena sprememba zakonske ureditve položaja Sveta, ki je bila uvedena z ZViS-E, je prav določitev Sveta kot neodvisnega in samostojnega organa. Razlog za takšno spremembo je bila po navedbah zakonodajalca predvsem ta, da je Svet z ZViS-E dobil tudi vlogo evalvacijskega organa, pri čemer so bila za ta del njegovega delovanja upoštevana merila, potrebna za članstvo v ENQA. Po enem od meril mora biti telo, pristojno za zagotavljanje kakovosti, neodvisno od visokošolskih zavodov, ministrstev ali drugih interesnih skupin. Zato je ureditev, po kateri strokovne, organizacijske in administrativne naloge za Svet opravlja organ v sestavi ministrstva, ob zgoraj navedenih značilnostih organov v sestavi ministrstva sistemsko neskladna in kot takšna v neskladju z 2. členom Ustave.

Ustavno sodišče je pritrdilo Državnemu svetu tudi v zvezi z izpodbijanim 15. členom ZViS-E. Ugotovilo je, da je ZViS-E v neskladju z Ustavo, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov dosedanjih študijskih programov, ki so ob upoštevanju 49. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) zaradi pridobitve višje stopnje izobrazbe nadaljevali študij po študijskih programih iz 33. člena Zakona o visokem šolstvu. Izpodbijana določba z novo ureditvijo razmerij med dosedanjimi in novimi študijskimi programi ni uredila pravnega položaja tistih študentov, ki so na podlagi 49. člena ZViS-D ob vpisu v študijske programe iz 33. člena ZViS utemeljeno pričakovali, da bodo po končanem študiju iz 33. člena ZViS pridobili eno stopnjo višje izobrazbe. Gre za diplomante dosedanjih univerzitetnih programov, ki so pred uveljavitvijo ZViS-E vpisali magistrski študijski program po 33. členu ZViS (druga stopnja).

Na podlagi izpodbijane določbe pa izobrazba teh univerzitetnih diplomantov že brez magistrskega študija ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih druge bolonjske stopnje (magistrski študijski programi). Za diplomante za pridobitev magisterija znanosti je bilo določeno, da se jim v novih študijskih programih prizna 60 točk, kar pomeni, da se jim prizna del študija tretje stopnje. V skladu z izpodbijano določbo tudi izobrazba teh diplomantov že brez doktorskega študija ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih tretje bolonjske stopnje (doktorski študijski programi).

Načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez stvarnega razloga. Izpodbijana določba posega v pravni položaj tistih študentov, ki so pred sprejemom prvega odstavka 15. člena ZViS-E na podlagi takrat veljavne ureditve (49. člena ZViS-D) ob vpisu v študijske programe iz 33. člena ZViS utemeljeno pričakovali, da bodo po končanem študiju iz 33. člena ZViS pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo. Zakon ne ureja položaj omenjenih študentov. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ZViS-E v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Zakonodajalec bo moral pravni položaj teh študentov posebej urediti in jim z novo ureditvijo zagotoviti možnost, da bodo lahko pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo od tiste, ki so jo imeli pred začetkom študija, in ne, da bodo ohranili tisto, ki bi jo imeli, tudi če ne bi nadaljevali študija. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 

Ustavno sodišče je tudi tokrat v določeni meri pritrdilo najbolj utemeljenim pomislekom Državnega sveta, ki so bili preslišani v zakonodajnem postopku.