Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu z naslovom Diskriminacija starejših
Državni svet, 14. junij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena gospa dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, cenjeni podpredsednik gospod Anton Donko, ugledne referentke in referenti, gospe in gospodje!

Dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in svojem osebnem imenu prav lepo pozdravim na današnjem, že šestem tradicionalnem posvetu na temo diskriminacije starejših. Vsi sodelujoči s tem izpostavljamo pomen 15. junija - svetovnega dneva boja proti nasilju nad starejšimi. Boja proti zavržnemu pojavu, ki ga je žal še vedno veliko preveč.

Državni svet Republike Slovenije si s svojim delovanjem vseskozi prizadeva doseči pozitivne spremembe v odnosu do starejše populacije. To je del prizadevanj Državnega sveta za uveljavitev kakovosti življenja državljanov kot strateškega cilja delovanja države in kakovosti življenja državljanov kot temeljnega merila delovanja države. Profit, mednarodna konkurenčnost so pomembne kategorije, a jih moramo razumeti zgolj kot sredstvo za doseganje prej opisanega strateškega cilja. Zato upokojenskim organizacijam vselej na široko odpiramo vrata v parlament, pa najsi gre za zakonodajne pobude ali najširše ozaveščanje javnosti in opozarjanje na težave, s katerimi se starejši soočajo v današnjem, na nek poseben način vedno bolj nasilnem in diskriminatornem svetu. Zavedamo se, da je javno izgovorjena beseda na temo diskriminacije starejših še kako pomembna za povečevanje gostote zavesti o pomenu medgeneracijskega sodelovanja, vključevanja starejših v procese odločanja in stopnje kultiviranosti odnosov v celotni družbi. Čeprav se sodobne družbe zavedajo izzivov in sprememb, povezanih s povečevanjem deleža starejšega prebivalstva, pravih rešitev še niso našle. A vse bolj se uveljavlja stališče, da morajo odgovore skupaj poiskati vse generacije in da mora njihovo iskanje temeljiti na dialogu in medsebojnem sodelovanju.

Pravkar propadli referendum o novem pokojninskem zakonu je pokazal na prenizko stopnjo zaupanja državljanov do oblasti, pokazal je na pomanjkanje iskrenosti družbenega dialoga med nosilci najpomembnejših družbenih pooblastil. Glas upokojencev in seniorskih organizacij je bil glas razuma, bil je primerno glasen, a ni bil slišan. Tveganje nasilja nad starejšimi se v takih družbenih razmerah samo še povečuje!

Žal tudi starejši vse bolj čutijo posledice gospodarske krize, moralne erozije in spremenjenih razmer v družbi. Kljub deklarativnim zavezam, je diskriminacijo opaziti marsikje. Včasih odkrito, veliko pogosteje pa je zakrita in prefinjena. A družba kot celota se bo preprosto morala navaditi na to, da starejši ostajajo vse dlje umsko in telesno dejavni in da imajo o stvareh pravico izrekati svoje mnenje. Zavedati se je tudi treba, da razpolagajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju z ogromnim znanjem in izkušnjami, ki jih je neodgovorno ignorirati. Znanja in izkušenj, pridobljenih v desetletjih ustvarjalnega življenja, ne gre zanemariti, ampak po najboljših močeh vključevati. Kajti znanje nima časovnega predznaka - je univerzalna kategorija, ki bogati posameznika in družbo kot celoto. Da pa bi se s pridobljenim bogatim znanjem, izkušnjami in življensko modrostjo starejši sploh lahko vključevali v raznolike družbene procese, je treba najprej odpraviti strah pred staranjem ter spremeniti klišeje, mite in predsodke, ki enačijo starost z družbenim bremenom in šibkostjo.

V Državnem svetu se zavedamo, da se družba 21. stoletja bistveno spreminja in da so spremembe hitrejše kot kdajkoli prej. Vse bolj številčno starejše prebivalstvo ostaja prevečkrat odrinjeno na obrobje, socialno izključeno in s tem diskriminirano. Diskriminacija se največkrat pojavlja pri omejevanju možnosti zaposlovanja in izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju, pri zmanjšanih možnostih dostojnega preživetja zaradi nizkih pokojnin in pri omejevanju osebnih pravic, še posebej ko gre za invalidne in bolne starejše osebe.

Spoštovani,

redefiniranje vloge in mesta starejših v družbi se žal odvija počasi in dogodek kot je današnji je dragocena priložnost za pregled stanja na področju participacije starejših v družbi. Po številnih razpravah, ki smo jih v Državnem svetu doslej imeli na temo starejših, ugotavljamo, da nekatere normativne podlage, ki urejajo različna področja življenja in dela starejših, še manjkajo. Omenim naj le institut zagovorništva pravic starejših, o katerem smo razpravljali lani in na to temo izdali zbornik razprav. A še več normativnih podlag je na nek način že preseženih. Nastopil je čas, da se poleg formalnih pogojev začne zagotavljati tudi dejanske možnosti za večjo družbeno participacijo, socialno vključenost in kakovost življenja starejših. Vsem prisotnim želim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za bolj vključujočo, strpnejšo in bolj ustvarjalno družbo.

Hvala.

O diskriminaciji starejših se je treba pogovarjati