Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na posvetu Skupnostna psihiatrija v Sloveniji
Ljubljana, Državni svet RS, 8. maj 2012

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena gospa dr. Vesna Švab, predsednica Sveta za koordinacijo skupnostne psihiatrije, spoštovani gospod mag. Nace Kovač, izvršni direktor ŠENT-a,

vesel sem, da vas lahko pozdravim v dvorani drugega doma slovenskega parlamenta. Z današnjim posvetom je Državni svet v prostorih zakonodajne veje oblasti odprl vrata razpravi o položaju skupnostne terapije pri nas, in širše – tudi razpravi o odnosu do duševnega zdravja Slovencev nasploh. To je še posebej pomembno v času aktualne gospodarske in socialne krize, v času nevarnega razpadanja vrednot solidarnosti, ki jih je na sistemski način do sedaj varovala socialna država. Aktualni predlogi zakonodajnih sprememb v smeri varčevanja posegajo tudi na področje socialnega in zdravstvenega varstva in posledično krčijo sredstva za institucionalne in neinstitucionalne oblike obravnavanja ljudi z motnjami. Gre za udejanjanje paradigmatskega koncepta »vitke države«. Kdo si ne bi želel poceni države, nizkih davkov, svobode na vsakem koraku? v praksi številnih držav pa lahko v zadnjih desetletjih opazujemo delovanje neoliberalnega modela v praksi. Privatizirane storitve zdravstva, šolstva, pokojninskega zavavarovanja vodijo v slabšanje splošne ravni storitev, v zmanševanje dostopnosti za vse državljane in možnost čezmernega bogatenja privilegiranih vlagateljev in izvajalcev storitev. Tok denarja od bogatih k revnim. Posledično taki ukrepi zanesljivo vodijo v marginalizacijo prizadetih, v še večjo revščino in socialno izključenost, zato je prav, da o problematiki obravnavanja duševnega zdravja spregovorimo v okolju, ki take spremembe sprejema in potrjuje.

Skupnostna psihiatrija pomeni zagotovo velik korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji obravnavanja ljudi z duševnimi motnjami. V ospredje je namesto ukvarjanja s pacientovimi simptomi postavljena obravnava pacienta kot celovitega fizičnega in socialnega bitja. Tak pristop zahteva dodaten napor v obliki sodelovanja raznolikih strok, svojcev in okolja. Dosegamo pa daje bistveno boljše rezultate v obliki bolj celovite, vsestranske rehabilitacije prizadetih in v njihovem uspešnem ponovnem vključevanju v delo in življenje. Sindrom »vrtečih se vrat« nenehnega vračanja v psihiatrične bolnišnice se s tem bistveno zmanjša.

Letos mineva 20 let od prvih pobud in poskusov skupnostne terapije na področju duševnih motenj v Sloveniji. In le čestitamo lahko protagonistom iz psihiatrične in drugih strok, civilne družbe in svojcem obolelih, da so uspeli. Zunaj-institucionalno in v skupnost usmerjeno delo v dveh desetletjih je izkazalo številne prednosti: dobro je odgovorilo na lokalne potrebe glede skrbi za duševno zdravje in nujna stanja v psihiatriji; pokazalo se je kot cenovno učinkovito in na dolgi rok zmanjšalo število in dolžino hospitalizacij. Dokazano je izboljšalo dostop do služb, kakovost obravnave in zadovoljstvo ljudi, ter zmanjšalo stigmo.

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta,

skupnostni psihiatriji se zagotovo obeta svetla prihodnost pri obravnavanju problematike duševnih motenj. Smo civilizacijski del razvitega sveta, zato nas sodobni terapevtski pristopi ne morejo zaobiti, lahko le malce zakasnijo. Kot kažejo nekatere analize, ostaja glavni problem na področju duševnega zdravja na Slovenskem pomanjkanje volje za nujne temeljite spremembe na področju psihiatrije. Naj današnji posvet prispeva k povečevanju gostote zavesti o tem, da so te spremembe potrebne in nujne. Za še uspešnejše delovanje potrebuje skupnostna psihiatrija dobro delujočo mrežo akterjev s področja duševnega zdravja in njihovo sodelovanje, zato naj bo današnji posvet tudi priložnost za vzpostavitev stikov med vsemi akterji. Želim vam prijetno strokovno druženje.

Hvala.

Skupnostna psihiatrija v Sloveniji