Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Nagovor na slovesnosti ob podelitvi priznanj Zadružne zveze Slovenije AGRA 2011
Gornja Radgona, 24.8.2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci prireditve, prejemnice in prejemniki priznanj Zadružne Zveze Slovenije, gospod minister, spoštovani gostitelj državni svetnik in predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk, cenjeni gostje, gospe in gospodje!

V veliko čast mi je, da sem letos ponovno z vami in dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in seveda v svojem osebnem imenu. Sejem Agra je vsako leto priložnost, da se ozremo nazaj in analiziramo, kaj se je dogajalo v zadnjem letu v kmetijsko-prehransko-živilski verigi. Priložnost torej, da se vprašamo, ali in kako se je v letu dni povečala gostota zavesti o stanju, ciljih, strategijah in rešitvah na področju nadaljnjega razvoja našega kmetijstva.

Težave slovenskega kmetijstva so tudi težave slovenske družbe in eno najpomembnejših področij iskanja bolj uravnoteženega, trajnostnega gospodarskega razvoja Slovenije, Evrope in sveta. To smo v Državnem svetu že večkrat javno poudarili. Razmere v kmetijstvu se neposredno odražajo v kvaliteti življenja malega kmečkega gospodarstva in celotnega agro-živilskega sektorja. Obenem pa kmetijstvo vpliva na vrsto drugih razvojnih dejavnikov: od zaposlenosti in poseljenosti, kulturne krajine ter rabe prostora, biotske raznovrstnosti do prehranske varnosti in s tem na največjo vrednoto - naše zdravje, ki se začne in konča na krožniku. Danes se že zavedamo, da sta kakovost prehrane in zdravstveno stanje prebivalstva neločljivo povezani. Če želimo biti zdrav narod, moramo torej najprej poskrbeti za zdravo hrano! Ne samo za premožnejše, ampak za vse naše državljane!

So strateška področja kjer se moram globalizaciji navkljub bolj opreti na lastne vire in  znanja. Eno od teh področij je samooskrba s hrano. Brez vsega ostalega lahko nekako preživimo, brez hrane in vode ne! Pametna država ima zato urejene razmere za učinkovito pridelavo hrane, ki postaja ena ključnih nacionalnih prioritet, tudi resnično vprašanje nacionalne varnosti. Študije kažejo, da smo Slovenci glede prehranske varnosti na repu evropskih držav. Ogroža nas izguba kmetijskih zemljišč zaradi urbanizacije in zaraščanja, v zadnjem času pa predvsem pridelava industrijskih rastlin za energente. Glede na to, da smo izgubili veliko obdelovalnih površin zaradi gradnje, da je samooskrba s hrano v Republiki Sloveniji na kritično nizki ravni, in da se povečuje obseg kmetijskih površin v zaraščanju, ni primerno, da hrano predelujemo v goriva. Dejstvo je tudi, da smo v zadnjih petdesetih letih prešli iz razmerja 50% gozdov in 50% ostalih površin na razmerje 60:40 v korist gozdov. To je po svoje tudi pozitivno, vendar bolj v smislu priložnosti.

Nizka samooskrba privablja multinacionalke, ki vedo, da bodo z lahkoto prodale hrano v našo državo. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, se cene višajo. Konkurenca je slaba, naših alternativ je premalo. Podpiramo usmeritev v 80% samooskrbe kot strateški nacionalni cilj! Premalo ljudi se že zaveda, da je treba jesti lokalno pridelano hrano!  Kratka transportna pot „od njive naravnost do mize“ je pomembna z več vidikov. Gotovo imajo slovenska zelenjava, mleko in meso prav zato, ker so slovenski, več možnosti za kratko transportno pot, torej tudi več možnosti za svežino in – kar je morda še bolj pomembno – več možnosti, da hrana ni kakorkoli kemično obdelana za preživetje dolge poti. Kratka transportna pot je seveda pomembna tudi iz ekoloških vidikov - najkrajša je transportna pot z domačega vrta ali sosedove kmetije do naše mize.

Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da je tehnologija je skupaj z globalizacijo močno načela temelje trajnostnega kmetovanja. Pozivi, da je nujen preobrat k bolj trajnostnemu kmetijstvu, so tudi pozivi k bolj zdravemu odnosu do sebe, do družbenega in naravnega okolja. Za to pa je potreben vrednotni zasuk in korenita sprememba v razmišljanju in odnosu do kmetijstva in pridelave ter do kmetijskih zemljišč in rabe prostora nasploh. Vse to se bo moralo čimprej izraziti v obliki zakonodaje, programov in ukrepov, pri čemer bo aktivno sodeloval tudi Državni svet. Velike količine cenene hrane ne morejo biti več merilo uspeha kmetijsko-živilskega sektorja. Ta vrednotni zasuk postaja vse bolj viden tudi v skupni evropski kmetijski politiki. V Evropskem parlamentu je v obravnavi kar nekaj zakonodajnih predlogov, ki se nanašajo na hrano, in sicer zakonodaja, ki določa, kako potrošnikom posredovati najbolj pomembne informacije o hrani, kako zagotoviti kar najvišjo kakovost živil in kako se spopasti z najnovejšimi tehnološkimi procesi, ki so pripeljali do živil iz kloniranih živali in do hrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme. Kot je videti iz zakonodajnih pobud, bo imel vse večjo težo izvor produktov. Zato je vredno že sedaj trdo delati na kvaliteti in zaupanju, ki sta gradnika blagovne znamke in garant za uspeh na tržišču.

Tudi aktualne spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih so priložnost za bolj aktivno kmetijsko politiko pri samooskrbi Slovenije z zdravo hrano in zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč. Novelo smo v Državnem svetu soglasno podprli, četudi se svetniki zavedamo, da zakon ne more rešiti celotne problematike, ki je zelo kompleksna. Tudi odškodnina zaradi spremembe namembnosti bi morala biti strogo namenska. Ne moremo si več privoščiti izgube kmetijskih zemljišč! Končno je prišel čas, ko je v naši družbi dozorela zavest o dragocenosti in nenadomestljivosti kmetijskih zemljišč in tal kot ključnega naravnega vira za zadovoljevanje temeljne potrebe človeka, to je hrane in s tem tudi za obstoj človeštva!

Spoštovani zadružniki, zadružni delavci in zadruge,

že večkrat sem poudaril, da ste prav zadružniki izjemno pomemben vezni člen v verigi med pridelovalcem in potrošnikom in na ta način vplivni sooblikovalci kmetijske politike. Zadružna organiziranost je po svoje lahko tudi motnja, ovira pri uveljavljanju globalizacijskega vpliva transnacionalk in globalnih blagovnih znamk, ki ustvarjajo velika nesorazmerja v razdelitvi deleža tržne pogače. A našo naklonjenost zadružni organiziranost so v zadnjih letih okrepila tudi spoznanja in opozorila vrhunskih svetovnih ekonomistov, Nobelovih nagrajencev! Ena od možnosti za izboljšanje položaja pridelovalcev v verigi preskrbe s hrano sta prav povezovanje v zadruge in sodelovanje med zadrugami. Na ta način si je mogoče z večjo pogajalsko močjo izbojevati boljše mesto v trgovskih sistemih in predvsem doseči, da bo slovenska hrana dosegljiva vsem potrošnikom na vseh trgovskih policah. Verjamem, da je slovensko zadružništvo dovolj močan organizacijski steber, ki lahko poveča pogajalsko moč kmetijskih proizvajalcev tako v razmerju do trgovcev, kot tudi v razmerju do države. Gospodarska moč zadrug je že sedaj velika, želimo pa si še vidnejšo vlogo zadrug tudi na področju gozdarstva, lesnopredelovalne industrije, trgovine in bančništva. To dobro tako za zadružnike kot za skladen razvoj države!

Spoštovani,

ob koncu naj čestitam vsem posameznicam, posameznikom in zadrugam, ki vas je letos Zadružna zveza Slovenije nagradila s priznanjem. Priznanje je zagotovo najboljša popotnica za uspešno zadružno delo tudi v prihodnosti in vzpodbuda ostalim, da vam pri tem sledijo. Vsem zbranim pa želim nadvse prijeten strokovni in družabni dogodek.

Hvala. 

Podelitev priznanj zadružnikom na sejmu AGRA