Delo komisij

Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je na 56. seji 10. 7. 2012 seznanila s položajem Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Slovenskega filmskega centra. Komisija je ugotovila, da so po sprejetju Zakona za uravnoteženju javnih financ in Rebalansa proračuna za leto 2012 zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev nastopile škodljive posledice za delovanje in obstoj obeh agencij. Tudi Nacionalni svet za kulturo nasprotuje, da bi morali agenciji sami pridobivati sredstva za svoje delovanje iz neproračunskih virov. Agenciji bosta sicer vsaj formalno obstali, vendar bo finančno krčenje vplivalo na zmanjšanje zaposlenih in s tem ogrozilo kakovost izvajanja zakonsko predpisanih nalog.

Slovenskemu filmskemu centru naj bi se v letošnjem letu zmanjšala sredstva za 320.000 evrov, za neporabljena sredstva iz prejšnjih let pa mora Vlada dati dovoljenje, da se jih lahko integrira v proračun agencije. Sredstva so se v zadnjih letih zmanjšala za 45 odstotkov, zato bo filmski center težko izvedel že načrtovane projekte, saj sredstva za kadre in stroške zadostujejo le za tri zaposlene. Odnos države do slovenskega filma je nevzdržen, saj mu država tudi preko zmanjšanja proračunskih sredstev ne priznava njegove vrednosti v BDP-ju.

Proračun Javne agencije za knjigo se je glede leto 2011 znižal za 26 odstotkov, programi na področju kulture so se zmanjšali za 31 odstotkov, na področju znanosti pa za 9 odstotkov. S rebalansom proračuna se je delež za kritje stroškov delovanja znižal za 43 odstotkov (na kulturi za 44 in na znanosti za 38 odstotkov). Kadrovska omejitev števila na tri zaposlene pomeni ogrozitev izvedbe in spremljanja izvajanja več kot 20 razpisov in različnih projektov slovenske knjižne promocije na mednarodnih trgih. Med drugim je ogrožena predstavitev Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, agencija je bila že prisiljena odpovedati seminar za prevajalce slovenskih knjižnih del v tuje jezike, zastala je izvedba projekta digitalnega portala znanstvenega tiska. S tako zasnovano proračunsko politiko do agencije je ogroženo izvajanje javnega interesa na področju kulture, zlasti na področju knjižne in znanstvene produkcije.

Komisija Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poziva, da ponovno premisli status in pomen obeh agencij, ki sta bili ustanovljeni zaradi javnega interesa na področju kulture. Javna agencija za kulturo je bila ustanovljena, da bi s svojim delovanjem omogočala pogoje za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja in znanosti, večjo zavedanje o pomenu slovenske pisane knjižne besede doma svetu in večjo prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev s področja leposlovja in znanstvene publicistike doma in v svetu. Slovenski filmski center pa med drugim omogoča kakovostno rast filmske in avdiovizualne ustvarjalnosti ter produkcije, omogoča izvajanje kulturnih projektov na področju filmskih in avdiovizualnih umetnosti ter spodbuja razvoj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje.

Komisija poudarja, da je zakonsko določeno poslanstvo obeh agencij, njuno kakovostno in dokazano uspešno zagotavljanje javnega interesa na področju kulture izredno pomemben in nespregledljiv razlog, da jima ministrstvo zagotovi svojo trdno podporo in omogoči njuno nemoteno in v danih razmerah racionalno delovanje. Komisija ministrstvu priporoča, da v sodelovanju z obema agencijama oziroma z njunima vodstvoma vzpostavi trajni dialog, usmerjen k iskanju rešitev, ki bi omogočile izvedbo zastavljenih načrtov in projektov. Nepremišljen finančni in organizacijski poseg lahko na dolgi rok prizadene občutljivo področje nacionalnega leposlovja in znanstvene publicistike ter filmske umetnosti, razvrednoti dosedanje dosežke na prizadetih področjih ter slovenski knjigi, znanstvenemu tisku in filmski produkciji destabilizira že vpeljan in ovrednoten položaj v mednarodnem okolju. Komisija je prepričana, da mora država trajno skrbeti za lasten leposlovni, znanstveno-publicistični in filmski potencial, neodvisno od aktualnih političnih in ekonomskih okoliščin.

Komisija pozna stališče pristojnega ministrstva, da bi morebitno prenehanje delovanja obeh agencij in prenos nalog nazaj na pristojno ministrstvo, kjer bi lahko isto delo opravljalo manj zaposlenih (kot se je to po prepričanju ministrstvo že izkazalo v preteklosti, pri čemer pa je ministrstvo prezrlo dejstvo, da je bil znanstveni tisk pred ustanovitvijo umeščen v okvir Agencije za raziskovalno dejavnost in razvoj RS, kjer je ta sektor prav tako imel več zaposlenih), pocenilo opravljanje nalog, ki jih opravljata agenciji, in da bi s takšno odločitvijo omogočili večji delež sredstev za programe na obeh področjih. Komisija je zato opozorila, da takšno stališče popolnoma prezre dejstvo, da morata agenciji samostojno opravljati tudi naloge in postopke, ki bi jih v okviru ministrstva opravljali zaposleni, ki na videz niso neposredni povezani z delom na tem področju (priprava gradiv za strokovne komisije, vložišče, tajniška dela, finančno-računovodska in pravna služba, informatiki itd.); enako velja za stroške prostorov in druge materialne stroške. Komisija je bila seznanjena tudi s stališčem pristojnega ministrstva, naj bi agencija za knjigo pridobivala sredstva na različnih evropskih razpisih, vendar opozarja, da bi tovrstna rešitev lahko delovala le srednjeročno oz. celo dolgoročno, pa še to ob predpostavki, da bi evropski razpisi na področju kulture sploh omogočali sofinanciranje dela javnih uslužbencev za izvajanje javne službe. Komisija tudi opozarja, da bi uvedba tarif, h katerim ministrstvo spodbuja tako agencijo za knjigo kot filmski center, pomenila v praksi poslabšanje položaja deležnikov na obeh področjih, da dejansko pri tem ne gre za pridobivanje neproračunskih sredstev, ob drugih nejasnostih, na katere je že opozorila tudi pravna stroka.

Po drugi strani je treba poudariti, da v času, ko je iste naloge neposredno opravljalo ministrstvo, slovenski film ni bil tako uspešen, kot je v zadnjih letih. Tudi na področju knjige, bralne kulture in zlasti mednarodne prodornosti slovenske književnosti ni bilo tolikšnega obsega dejavnosti niti tolikšnih dosežkov, ko so bili opazni v zadnjih dveh letih. O tem pričajo stvarni podatki, ki jih je javnosti posredovala agencija. Med drugim je Javna agencija za knjigo brez povečanega proračuna pripravila in izvedla od 6-8 novih razpisov letno, vzpostavila sodelovanje z več mednarodnimi agencijami, ministrstvi za kulturo in znanost, mednarodnimi knjižnimi festivali in sejmi, prevajalskimi središči ipd. ter dosegla mednarodno prepoznavnost. Komisija izpostavlja, da ustanovitev in obstoj teh dveh agencij pomenita uresničenje težnje in načel, ki jih zavzeto zagovarja in uresničuje vsa demokratična Evropa. To je načelo, naj se politični organi ne vmešavajo neposredno v odločanje o dodeljevanju sredstev kulturnim programom in v izbiro teh programov. Načelo "roke stran", ki je bilo v času osamosvajanja in uvajanje demokracije v Sloveniji eno od ključnih razlogov za nujno spremembo političnega sistema, in ki nesporno ohranja svojo veljavo in daje legitimnost demokratični oblasti oziroma demokratičnemu sistemu. Komisija je zato prepričana, da je tudi v imenu spoštovanja tega načela potrebno storiti vse, da bosta agenciji lahko uspešno delovali tudi v prihodnje. Pogoja za to sta, da sta agenciji kadrovsko ustrezno zasedeni in da se jima ob optimalni kadrovski zasedbi ni potrebno dodatno angažirati za svoj obstoj (sredstva za plače in materialne stroške). Težko je namreč pričakovati, da bo kdorkoli pripravljen prispevati znatna sredstva v ta namen, še najmanj založništvo, ki je v večini primerov samo na robu preživetja; zlasti tisti del založništva, ki goji programe, katerih obstoj in preživetje sta odvisna od subvencij agencije.