Uvodni govor predsednika na predstavitvi knjige "Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009"

Predstavitev knjige dr. Duše Krnel- Umek "Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009" in odprtje razstave dokumentov
Uvodni govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet Republike Slovenije, 19. 10. 2009

Spoštovani,

v veliko čast mi je, da lahko danes v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije prisostvujemo predstavitvi monografije gospe dr. Duše Krnel-Umek in si tudi neposredno ogledamo pisna pričevanja o  Slovencih ob Jadranu od leta 1797 pa do danes.

Slovenski pesnik Valentin Vodnik je leta 1811 zapisal: "Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za druzga, pove naj od kod". Na ta način je najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo priseljenci na prostoru, ki ga poseljujemo. Žal pa so se imena za staroselce in njihovo pokrajino prevečkrat iz različnih interesov izgubljala, še posebej v okoliščinah nastajanja novih državnih tvorb in številnih delitev na pokrajine, s tem pa se je namerno ali nenamerno izgubljalo vedenje o tem, kdo so staroselci in kdo prišleki.  

Severni Jadran je bil v zgodovini pomembno križišče poti med severom in jugom, med vzhodom in zahodom. Temu je botrovala predvsem ugodna klima in pomorske poti, zato je bilo to območje vselej tudi dokaj dobro naseljeno. Zaradi strateške lege in velikih gospodarskih možnosti pa je bil ta prostor tudi pod močnim pritiskom sosednjih narodov: germanskega s severa, romanskega z zahoda in madžarskega z vzhoda, ki jih je vodila močna želja, da si omogočijo prehod do morja.

Slovenski živelj ob obalah Jadrana in tudi v zaledju je doživljal velike zgodovinske preizkušnje. Lahko rečemo, da so bile te preizkušnje v zadnjih dveh stoletjih izjemno neprijetne, polne nasilja in trpljenja ter posledično samozatajevanja in postopne izgube narodne identitete številnih Slovencev. Slovensko narodno ozemlje se je z navidez drobnimi upravnimi spremembami neprestano drobilo in posamezni deli so se združevali v enote, kjer so bili v večini drugi narodi. Razbitje političnega in gospodarskega prostora ob gornjem Jadranu ob koncu prve svetovne vojne pa je dokončno odprlo pot triumfu velikih-nacionalnih ideoloških gibanj, zlasti veliko nemškega, panslovanskega in italijanskega. Trst, kot nekdaj najpomembnejša luka avstroogrske monarhije, kjer je stoletja nazaj živelo več Slovencev kot v Ljubljani, se je povsem prepustil fašističnemu divjanju proti Slovencem. Požgan je bil Narodni dom in v nekaj letih po vsem Primorskem uničene in izropane slovenske banke in hranilnice, zatrte slovenske šole in kulturna društva itd. Trst je dokončno dobil italijanski značaj in ga takega ohranil do danes.

Po drugi svetovni vojni so visoko ceno hitre urbanizacije in gospodarskega razvoja ponovno plačali Slovenci. Pomislimo le na posledice graditve cest in razdelitve slovenskega narodnega telesa, ki so z izgradnjo kar nekaj vzporednih prometnih in drugih poti, ki so v ozkem pasu med Devinom in Trstom ločile slovenski kmečki živelj od morja, ki je Slovencem tako ali drugače tisočletja pomenil dodatni vir dohodka.

Z novimi političnimi razmerami, ki so nastale po razpadu Jugoslavije leta 1991, se je v Evropi sicer spremenilo razmerje sil med državami, ki mejijo na Slovenijo. A novo veliko grožnjo predstavlja globalizacija in interesi globalnega kapitala. Pomislimo le na težnje po nadaljnji degradaciji že tako uničenega Tržaškega zaliva (s površino 548 km2, povprečno globino 16,4 m) in njegovega zaledja. Zanj multinacionalke postaja to skrajno ekološko občutljivo območje zgolj energetski terminal za napajanje "srca" Evrope.

Tu pa je še vprašanje Piranskega zaliva. Ne smemo si dovoliti, da bi po več kot tisočletni prisotnosti na Severnem Jadranu sedaj izgubili tudi odprt dostop na morje! Vprašanje je izrednega pomena, saj je eden od primarnih pogojev za državo jasno določena državna meja......

Spoštovani,

publikacija dr. Duše Krnel-Umek, ter razstava ob tej priložnosti, razkriva korenine slovenskega naroda in na podlagi številnih dragocenih argumentov priča o izvoru staroselcev na področju Severnega Jadrana. To je še posebej pomembno zato, ker je o severni meji in germanskih pritiskih dostopne veliko znanstvene literature, o zahodni meji pa je literature bistveno manj, medtem ko so selitve in politični pritiski s slovanskega juga tudi v znanstvenih krogih zelo pomanjkljivo obdelana tema.

Hvala.

> Sporočilo za javnost s predstavitve