Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na posvetu Stanovanjska problematika mladih
Državni svet, 29. junij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta,  cenjeni organizatorji, gostje, ugledni strokovnjaki, poslanke in poslanci Državnega zbora in vsa zainteresirana javnost,

z veseljem vas pozdravljam v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta. Organizatorjem tega posveta bomo pripravljeni pomagati tudi pri nadaljnjih nujnih poskusih doseganja zakonodajnih sprememb na področju stanovanjske problematike mladih.

Pozdravljam pobudo Mladinskega sveta Slovenije, da je v javnosti ponovno spodbudil debato o zelo resni problematiki, s katero se  spopadajo mladi na poti do zrelosti, odraslosti, katere atribut je tudi fizična ločitev odraslih otrok od staršev - njihova dejanska prostorska osamosvojitev. Pri tem mladi znova in znova trčijo na številne ovire. Žal lahko rečemo, da v dvajsetih letih samostojne Slovenije, kljub nekaterim dobronamernim poskusom, nismo uspeli odpraviti perečih sistemskih pomanjkljivosti, ki onemogočajo polno osamosvojitev mladine.

Da je samostojno bivanje izredno pomemben dejavnik osamosvajanja mladih, kaže več raziskav in kazalcev. V Sloveniji tako kar 67,7 % mladih med 18 in 34 letom živi pri starših, ta delež pa je še večji pri mladih moških, in sicer 74,8 % (Eurostat 2010). Ko se ozremo po drugih evropskih državah, lahko nelagodno ugotovimo, da nas to uvršča na nečastno 2. mesto med državami EU-27, pri mladih moških pa pri odvisnosti od staršev „vodimo“. V tej luči moramo gledati tudi na položaj mladih in odločanje za otroke – dokler bodo mladi odvisni od svojih staršev, ne moremo pričakovati polnega socialnega in političnega državljanstva. Tudi večjega števila rojstev ni moč pričakovati od mladih, ki so brez lastnega stanovanja in lastnih stalnih dohodkov.

Zdi se, da se vrtimo v začaranem krogu, ko ne znamo ločiti vzrokov od posledic, nove in nove generacije mladih pa so iz leta v leto prepuščene logiki surovega stanovanjskega trga, kjer vladajo visoke tržne najemnine, pomanjkanje trajnih najemniških stanovanj, pomanjkanje neprofitnih najemniških stanovanj itd.

V senci nedavnih dogodkov - zavrnjene reforme trga dela, pokojninske reforme in nove štipendijske ureditve - je minule dni presenetila tudi odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da zmanjša subvencije za mlade družine.  Zdi se, da država sedaj varčuje na mladih družinah, namesto, da bi poleg že utečene finančne podpore raje razmišljali še o  nadgraditvi ukrepov na področju stanovanjske problematike, npr. priprave nacionalnega programa za zagotavljanje dostopa do stanovanj za mlade, večanja trga najemniških stanovanj in posledično nižanja tržnih najemnin, razmišljali, kako bi morda bolj smotrno izkoristili nepremične v državni ali občinski lasti, morebiti uvedli ustrezen davek na nepremičnine ali pa spodbudili menjavo stanovanj med generacijami, saj vemo, da je poleg cenovne nedostopnosti stanovanj temeljni problem pomanjkanje najemniških stanovanj, saj imamo v Sloveniji okoli 90% lastniških stanovanj. Zastrašujoča je ugotovitev, da sodijo prav mlade družine, zlasti tiste, ki se za zaslužkom priselijo v večja mesta in bivajo v najemniških stanovanjih, dejansko med najrevnejše prebivalce večjih mest.

Spoštovani,

sistemska ureditev stanovanjske problematike mladih v Sloveniji je nujen korak k izboljšanju položaja mladih in posledično k zagotavljanju trajnostnega družbenega razvoja. Naj bo današnji posvet prispevek k povečevanju gostote zavesti o nujnosti izboljšanja pogojev za polni razvoj avtonomije mladih, kamor sodi tudi stanovanjska problematika. Le na ta način je mogoče prispevati h krepitvi položaja mladih v družbi.

Hvala.

Stanovanjska problematika mladih