Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Otvoritveni nagovor na prireditvi "Čar lesa 2011"
Ljubljana, Mestna hiša, 16. maj 2011

Spoštovani obiskovalci letošnje prireditve, cenjeni gosti, gospe in gospodje, zelo me veseli in počaščen sem, da vas lahko tudi letos pozdravim v imenu Državnega sveta in v svojem osebnem imenu, še posebej pa me veseli, da je Čar lesa v Ljubljano ponovno pripeljal dišeči vonj po lesu! S skupnimi napori, dragi prijatelji lesa, smo v preteklem obdobju nekaj že dosegli. Država je, morda nekoliko sramežljivo in nerodno, a vendarle – začela s konkretnimi ukrepi za oživljanje lesno-predelovalne dejavnosti. Glavni izzivi pa so še vedno pred nami. Ni dostojnega življenja, ni življenjskega dostojanstva brez kakovostnih delovnih mest. Po nekaterih izračunih bi samo s trajnim projektom energetske sanacije zgradb lahko trajno zaposlovali več kot 15.000 ljudi. S tem se deloma prekrivajo naši izračuni po drugem kriteriju, da bi gozdarstvo in lesno-predelovalna industrija lahko ponudila do 30.000 novih, ali ponovno aktiviranih delovnih mest. Les je ena izmed dragocenih priložnosti da našim državljanom ponudimo možnost doživeti občutenje uspeha. Uspeh pa je najmočnejši motivator. Samo z motiviranimi državljani bomo lahko napravili preboj iz paralize ustvarjalnosti in se uprli plimovanju negativnega duha v današnji Sloveniji.

Človeštvu je v preteklosti les omogočil odločilen civilizacijski preboj. Najprej kot energent, nato kot orodje in orožje, in danes kot gradivo za objekte in izdelke. Uporaba lesa se v času vse bolj trajnostnih razvojnih usmeritev ponovno kaže kot velika razvojna prednost, pri nas še vedno bolj kot priložnost. Pri tem je les nadvse žlahtna surovina z neizmerno uporabnostjo. O tem nas prepriča tudi letošnja prireditev.

Les je poleg vode surovina, s katero je Slovenija bogato obdarjena. To je lahko v času klimatskih sprememb in energetske krize naša pomembna razvojna prednost. A snovalci dosedanjih slovenskih razvojnih politik žal lesu niso bili posebej naklonjeni. Zato  proizvodnja izdelkov še vedno poteka večinoma iz energetsko potratnih materialov, ki so danes v globalnem svetu glavni krivec klimatskih sprememb in onesnaženosti okolja. Šele v času recesije je dozorelo spoznanje, da je les kot strateški material ena redkih naravno obnovljivih surovin, ki jih naša država premore v velikih količinah. In šele recesija je slovensko gospodarstvo končno prisilila k razmisleku in ukrepanju v smeri konkurenčnosti na podlagi podnebnih sprememb.

V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen. Po ocenah strokovnjakov bi v naslednjem desetletju morali v Sloveniji, glede na naravne danosti, povečati porabo izdelkov iz lesa na prebivalca na vsaj za petkrat, na en kubični meter/prebivalca (trenutna raba je pod 0,2 m3/prebivalca). V sosednji Avstriji, na primer, so si zadali cilj, da do leta 2020 dosežejo porabo na prebivalca 1,2 m3, pa čeprav imajo razpoložljive lesne surovine na prebivalca manj kot v Sloveniji.

Naš cilj, ki je realen in v sosednjih državah že preizkušen, mora biti preusmeritev pomembnega deleža slovenskega gospodarstva v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo. Tu se skrivajo možnosti za uresničitev ustvarjalnih in inovativnih potencialov naših ljudi in našega gospodarstva od ideje, proizvodnje, marketinga in prodaje. Zaenkrat surovine, ki je imamo v izobilju, nikakor ne cenimo dovolj, niti se ne zavedamo njenega pomena, čeprav so slovenski izdelki iz lesa priznani tako doma kot tudi v tujini.

V Državnem svetu želimo tudi sami s svojimi aktivnostmi prispevati k povečanju zavedanja o pomenu lesa kot strateške dobrine in s promocijo pospešiti njegovo uporabo tako za proizvodnjo lesenih izdelkov z večjo dodano vrednostjo kot za energetske potrebe, vse skupaj s sloganom učinkovitega izrabljanja lesnega potenciala od zibeli do groba. V Državnem svetu smo dosedanje načine poseganja vlade v gospodarstvo že večkrat ocenili za nezadovoljive in oblikovali stališča o nadaljnjem ukrepanju. Menili smo, da je kriza, kljub velikim negativnim učinkom, lahko tudi priložnost za tesnejše povezovanje ekoloških, energetskih in gospodarskih tem. Med strukturnimi ukrepi, ki bi lahko bistveno pripomogli k izhodu iz krize, smo večkrat posebej izpostavili spodbujanje razvoja, proizvodnje in uporabe proizvodov in sistemov s področja ekologije in obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na oblikovanju nacionalnega lesnega programa, ki smo ga poimenovali z delovnim imenom "LES".  Državni svetniki smo v številnih razpravah na to temo ugotavljali, da je nujen multidisciplinaren pristop, ki bi celovito zajel dejavnosti različnih ministrskih resorjev, ki posegajo na področje uporabe lesa. Le tako bi nacionalni program lahko vključeval aktivnosti od gozdarstva do predelovalne industrije in industrije finalnih izdelkov. Tudi s tem ciljem smo v Državnem svetu ustanovili Svet za inovativno družbo.

Spoštovani,

les je visokotehnološki produkt narave, mi pa ga vse preveč razumemo in izkoriščamo kot nizkotehnološko surovino. Veseli me, da letošnja razstava obiskovalcem ponovno manifestira prednosti rabe lesa tako v funkcionalnem kot estetskem smislu. Prav tako me veseli, da je les s svojo naravnostjo tudi letos nagovoril mnoge ustvarjalce, da so v njem uresničili svoje zamisli.  Eden od namenov prireditve Čar lesa je prav ta, da ponovno spoznamo vse prednosti rabe lesa. Verjamem pa tudi, da bo letošnja, že tretja  prireditev, prispevala k povečanju gostote zavesti razvojnih usmerjevalcev in odločevalcev na sistemski ravni o razvojnih priložnostih Slovenije, ki jih ponuja les.

Hvala.

Čar lesa