Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Uvodni nagovor na posvetu "Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne v zaposlitveni rehabilitaciji"
Državni svet, 6. december 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjeni gospod mag. Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta SOČA, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in državni svetnik gospod Boris Šuštaršič, spoštovane referentke in referenti in vsa zainteresirana javnost,

zelo me veseli, da ima Državni svet, kot drugi dom slovenskega parlamenta, danes ponuditi gostoljubje posvetu o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v zaposlitveni rehabilitaciji. S tem nadaljujemo intenzivno delovanje strokovne civilne družbe v smeri aktivnejšega odnosa do političnih struktur. Vesel sem, da pri tem lahko tudi Državni svet daje svoj prispevek. Uporaba sodobnih IKT neposredno povečuje stopnjo socialne in ekonomske vključenosti invalidnih oseb, še posebej to velja za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne. IKT predstavljajo obliko digitalnega mostu, preko katerega se lahko v veliki meri izenačijo možnosti invalidov in neinvalidov, kajti nove tehnologije bistveno povečujejo dostopnost do informacij, do znanja in veščin, s tem pa v končni fazi povečujejo zaposljivost invalidnih oseb. Uresničevanje pravic invalidov in omogočanje njihove polne aktivne udeležbe v družbi postaja za države vse večji izziv, sodobne informacijske tehnologije pa najboljše sredstvo do tega cilja, če pomislimo le na pospešeno uvajanje e-storitev, kot so e-zaposlovanje, e-usposabljanje in e-izobraževanje.

Zagotovo največja ovira za bolj kakovostno življenje invalidov je, še posebej v tej zelo hudi ekonomski situaciji, brezposelnost. Zaposlitev odstrani marsikatero drugo oviro. Brezposelnost med invalidi je bistveno večja od splošne brezposelnosti. Septembra 2011 je bilo v Sloveniji skoraj 16.400 brezposelnih invalidov, to je okrog 15 % vseh registriranih brezposelnih oseb. Delovno aktivnih pa je bilo okrog 30.400 invalidov, to je komaj 3,8 % vseh delovno aktivnih oseb. Zakaj ponovno omenjam to perečo temo? Zato, ker je geslo letošnjega svetovnega dneva invalidov: »Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov v razvoj.« Vsak posameznik nosi v sebi ustvarjalne potenciale, ki jih družba potrebuje in to ne glede na specifične telesne ali druge okoliščine. Pomembno je, da v družbi obstajajo take okoliščine, v katerih se ta potencial lahko sprosti in uresniči. Na ta način se tudi invalidne osebe z vsemi svojimi potenciali lahko vključujejo v razvojne procese. S tem pridobijo priložnost in moč, da postanejo aktivni soustvarjalci lastnega življenja in soustvarjalci družbenega življenja na vseh ravneh.

Glede na hiter razvoj IKT so se spremenile tudi možnosti za rehabilitacijo invalidov. Ob primerni strojni in programski opremi ter opremi podporne tehnologije, lahko večina invalidov uporablja računalnik in tehnične pripomočke. Tako nova tehnologija prispeva k dvigu kvalitete življenja. Sodobna informacijsko - komunikacijska tehnologija omogoča, da so invalidne osebe manj odvisne od tuje pomoči, da so vključene v t.i. »normalno« življenje drugih ljudi, da se počutijo varnejše in samostojnejše.

V Državnem svetu se nam zdi posebej pomembno, da imata družba in država posluh za posebne potrebe posameznikov in posameznih skupin prebivalstva. Pri tem pravice do ustrezne podpore ne razumemo kot privilegij, temveč kot trajno človekovo pravico. Poleg ostalih kategorij invalidnosti smo v Državnem svetu še posebej občutljivi za problematiko, s katero se soočajo prav slepi in slabovidni. V poročilu Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta smo pri obravnavi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov izrecno opozorili na mnenje Zveze društev gluhih in naglušnih in podprli čimprejšnje sprejetje predloga zakona zaradi težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo njeni člani, med drugim tudi matere z novorojenčki. V zaključkih posveta na temo uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov pa smo opozorili, da se gluhi in naglušni še vedno soočajo s številnimi ovirami tako v izobraževalnem procesu, pri zaposlovanju, pri zagotavljanju ustreznega plačila za opravljeno delo, fizičnimi ovirami za nemoteno gibanje in odrekanju pravice do nujno potrebnih pripomočkov ali pomoči tretje osebe (npr. pomoč tolmača). Opozorili smo tudi na področje zagotavljanja pravic slepim in slabovidnim, med katerimi so jim bile v zadnjem času nekatere pravice odvzete brez logične utemeljitve (npr. ugodnosti pri prevozih v železniškem prometu)."

Spoštovani,

v zadnjih letih se povečuje gostota zavesti o pomenu uporabe IKT za invalide.
Z razvojem znanosti in zlasti informacijsko-komunikacijskih tehnologij se odpirajo številne nove možnosti in načini za premagovanje ovir, ki bodo v prihodnje zagotovo vključeni med ukrepe za zagotavljanje dostopnosti za invalide.

Naj bo današnji delovni posvet dragocena priložnost za izmenjavo mnenj in dobrih praks, ter dan za prijetno strokovno druženje.
Hvala.

Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne v zaposlitveni rehabilitaciji