Govor predsednika Državnega sveta na posvetu na temo nasilja nad starejšimi

Posvet: Nasilje kot največja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Državni svet RS, 15. junij 2009

Spoštovane gospe in gospodje!

Dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta Republike Slovenije in svojem imenu prav lepo pozdravim.

Letošnji posvet na temo nasilja nad starejšimi je že četrti po vrsti, ki ga skupaj organizirata Državni svet in Zveza društev upokojencev Slovenije. Namen tovrstnih posvetov je predvsem razširjanje ozaveščenosti javnosti in politike o težavah, s katerimi se srečuje starejša populacija v današnjem žal vse bolj nasilnem svetu, katerega nezaželjeni sestavni del so tudi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S posvetom, kot je današnji, v Državnem svetu tudi sledimo enemu izmed sklepov našega lanskega posveta na to temo in sicer, da bi moralo biti nasilje nad starejšimi vsaj enkrat letno predmet razprav v državnih organih, na lokalni ravni v občinskih svetih in nevladnih organizacijah.

Okolje postaja tudi v Sloveniji, vsaj na ravni zakonodaje, do nasilja vse bolj netolerantno. Lani marca je pričel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prvič jasno opredelil različne vrste nasilja v družini in na posebno mesto postavil problematiko nasilja nad starejšimi. Rečemo lahko, da je zakon prišel ravno v pravem času, še pred razmahom ekonomske in finančne krize, ki je povečala tudi pritisk na starejše, upokojence in invalide. Zaradi poslabšanja finančnega stanja v gospodarstvu in družbi nasploh so se poslabšale tudi materialne razmere v družinah, vse to pa je povečalo pritisk na starejše, ki so poleg otrok, invalidov ter oseb s posebnimi potrebami že tako najbolj ranljivi. Prav tako je bila konec maja letos na podlagi omenjenega Zakona o preprečevanju nasilja v družini sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini za obdobje 2009-2014, ki ga je podprla tudi pristojna komisija Državnega sveta. Državni svetniki so ocenili, da gre za program, ki je že v fazi priprave povezal veliko število državnih institucij in nevladnih organizacij, kar zagotavlja večjo učinkovitost izvajanja akcij in programov prepoznavanja in preprečevanja nasilja v družini, hkrati pa vzpostavlja tudi medsebojni nadzor nad različnimi organi. Pohvalno je, da je že v letu dni od sprejema Zakona o preprečevanju nasilja v družini tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, na podlagi katerega so določeni postopki medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnimi organizacijami. Komisija Državnega sveta je podprla multidisciplinarni timski pristop pri obravnavanju in preprečevanju nasilja, a obenem menila da bi morali vzpostaviti tudi evidence storilcev nasilja, na nacionalnem nivoju pa zagotoviti več izobraževalnih oziroma na osnovi psihologije temelječih korektivnih programov, ki bi že v osnovi nudili pomoč tako žrtvam, kot tudi izvajalcem nasilja, da bi s takimi dejanji dokončno prenehali.

Za razliko od zakonodaje, to je od zapisanih besed, določb in tudi sankcij za kršitelje, pa se spopadanje z nasiljem v vsakodnevnem življenju v resnici šele začenja. Prav kriza, v kateri se ta hip nahajamo, je neke vrste test medgeneracijske solidarnosti, preizkus naših vrednot, humanosti in odgovornosti. Žal je kriza ponovno obudila tudi nekatere povsem zmotne ideje o  starosti in staranju, iz katerih kaj lahko vzniknejo nasilne ideje in vodijo v kršitve temeljnih pravic in svoboščin človeka in končno v medgeneracijski spor. Rezultati raziskave, ki jo je letos marca ob prvem evropskem dnevu solidarnosti med generacijami izvedla Evropska unija je pokazala, da ima večina Evropejcev pozitivno sliko o starejših. To pa v manjši meri velja za Slovenijo, za katero so podatki pokazali, da skoraj četrtina (23 odstotkov) vprašanih meni, da so starejši breme družbe. Finančna in gospodarska kriza sta žal ponovno obudila ideje o starejših, ki da so predvsem v breme in ne v korist skupnosti, ki so domnevno torej tveganje za sistem socialnega varstva in dejavnik, ki povzroča rast stroškov zdravstvenih in socialnih storitev. Vendar starejši ne morejo biti grešni kozel za pretekle napačne odločitve gospodarstvenikov in politikov! Vsakdo ima pravico, da v miru in dostojanstveno, na svoj individualen način in v skladu z možnostmi uživa sadove svojega minulega dela, brez kakršnih koli psihičnih ali fizičnih pritiskov ali groženj ožjega ali širšega okolja v katerem preživlja jesen svojega življenja.

Zato se v Državnem svetu močno zavzemamo za ponovno krepitev sistema vrednot, za sistemsko spreminjanje naših miselnih in vedenjskih vzorcev in to že od otroškega vrtca dalje. Prav tako bi moral veliko vlogo pri tem odigrati izobraževalni sistem, ki mora otroke in mladostnike vzgajati s pozitivnimi zgledi in izločati norme, ki dajejo nasilju v družini in v celotni družbi legitimnost ali ga celo poveličujejo. Prav pri ponovni krepitvi sistema vrednot lahko veliko naredijo organizacije civilne družbe, ki jih je potrebno čimbolj aktivno vključevati v oblikovanje in izvajanje programov preprečevanja in prepoznavanja nasilja. Ob tem pa v Državnem svetu še posebej opozarjamo na vlogo medijev, ki lahko s svojo preventivno in informativno vlogo pomembno spreminjajo odnos do starejše populacije, povečujejo družbeno občutljivost za njene specifične težave in vzpodbujajo pozitivne vrednote solidarnosti in medsebojne odgovornosti.

Dostojanstvo, digniteta posameznika je tista temeljna vrednota na kateri bo slovenska in evropska družba lahko gradila novo družbeno paradigmo svojega obstoja in razvoja. Spoštovati sebe, spoštovati drugega – ta preprosta temeljna postavitev prepogosta manjka v sodobni politični govorici, ki prepogosto podlega zbujanju strasti sovraštva in zaničevanja.

Spoštovani,
vselej kadar pridejo v javnost razkritja nasilja nad starejšimi- v okviru družine,  institucionalnega varstva in v družbi nasploh, smo lahko globoko zaskrbljeni. Še bolj pa nas lahko zaskrbljuje "temno polje" zamolčanega nasilja o katerem ni podatkov. Zavedati se moramo, da je slovenska družba starajoča se družba. V družbi, ki se stara, pa mora pojem medgeneracijske solidarnosti zavzemati osrednje mesto. Kajti za narod, ki je številčno šibak, je pomemben in dragocen prav vsak posameznik!

Naj vsem skupaj zaželim kakovostno izmenjavo mnenj in veliko uspehov pri nadaljnjih prizadevanjih za bistveno manj nasilno in strpnejšo družbo.

Hvala.

Sporočilo za javnost s posveta