Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča

Pozdravni nagovor na 12. mednarodni konferenci Slobiom 2011
Tema: Medkulturni dialog za obnovljivo energijo in surovine, ekološko kmetovanje in zdravo hrano
Državni svet, 7. julij 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, cenjena predsednica SLOBIOM mag. Martina Šumenjak Sabol, spoštovani gosti, referenti in vsa zainteresirana javnost.

Dovolite mi, da vas vse skupaj prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Izredno me veseli, da ta dvorana že deseto leto zapored nadvse uspešno gosti konferenco Slobiom, ki je vir pomembnih in aktualnih informacij o številnih novih spoznanjih na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Na ta način Državni svet na široko odpira vrata civilni družbi, da je njen glas slišan tudi v zakonodajni sferi oblasti. Državni svet vseskozi krepi stik s civilno družbo, pri čemer prihaja do izraza dejstvo, da v Državnem svetu ni koalicije in opozicije. Kot ilustracijo naj navedem eno izmed temeljnih ugotovitev številnih razprav na temo obnovljivih virov in trajnostnega razvoja, ki so že potekale v Državnem svetu. Ovire niso v potencialu obnovljivih virov energije, v tehnologiji ali stroških, temveč so največja ovira interesi vplivnih skupin in z njimi povezana strankarska politika. Zato je slovenski parlament, ki ga sestavljata Državni zbor in Državni svet, pravo mesto za tovrstne javne razprave.

Pobude in predlogi, izraženi na posvetih kot je današnji, so osnova za marsikatere zakonodajne pobude in predloge Državnega sveta, prav tako pa ni zanemarljiv ozaveščevalni pomen, ki je usmerjen na širšo laično, ne le strokovno in politično javnost. Prav je da ob tem izpostavimo izjemen entuziazem posameznikov. Praznujemo deseto boletnico sodelovanja Državnega sveta in društva SLOBIOM. Temeljna sestavina uspešnega sodelovanja je dolgoletni trud in mnogi že doseženi uspehi mag. Martine Šumenjak Sabol s sodelavci. Čestitam!

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinsko materialno rast z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, tudi koncept takega razvoja vsakega človeka ali združbe, ki ne škoduje drugim. Nekateri opozarjajo na bolj ustrezen izraz »vzdržen« razvoj, kar je verjetno formalno bolj pravilno, a ne bi bilo pametno, da bi se izgubili v tem razčiščevanju. Vsebinsko gre za družbeno paradigmatsko antitezo nadvladi transnacionalnega korporacijskega kapitala in vpliva!

Gre za zamenjavo paradigem na gospodarskem, socialnem in ekološkem področju, za sistemske spremembe torej, na nujnost katerih smo v Državnem svetu že večkrat opozorili. V ozadju teh procesov je radikalna sprememba vrednot, ki šele lahko omogoča odločilen preobrat v dosedanjem razumevanju blaginje, gospodarske rasti ali kakovosti življenja. Vse bolj postaja očitno, da morajo vrednote trajnostnega razvoja postati del obče človeške zavesti, če se želimo v prihodnosti izogniti negativnim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo. Čim prej moramo sprejeti sistem vrednot trajnostno naravnanega, človeku in okolju prijaznega razvoja in načina življenja. Ekološko kmetovanje, zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine so osnova nizkoogljične prihodnosti in stabilnega razvoja.

Vrednote trajnostnega razvoja morajo preglasiti interese določenih elit, ki stojijo za vsemi pomembnejšimi projekti, tudi za celotnimi sektorji. Temu smo priča tudi v Evropski uniji, ki, kot primer, še vedno ne omogoči celovite sprostitve že v veliki meri razvitih sonaravnih  energetskih tehnologij, kot je geotermalna energija gigavatnega razreda. Ti parcialni interesi elit so tudi zavora sklepanju  mednarodnih razvojnih zavezništev Slovenije na področju prometa, energetike, bank. Že pred leti smo v dokumentu Državnega sveta o vzrokih družbene krize zapisali, da neravnovesja na osebni, nacionalnih in globalni ravni dosegajo eksplozivne ravni. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred izbruhom nezadovoljstva državljanov, če se ne bomo odzvali s celovito, inovativno, okoljsko in družbeno trajnostno naravnano politiko
Obnovljivi viri energije se v tem trenutku kažejo kot rešilna bilka nadaljnjega obstoja človeštva in so ključni za kakršne koli spremembe in razvoj. Kot vselej v dosedanji evoluciji velja, da bo tisti, ki se bo hitreje prilagodil, imel prednost pred ostalimi. Ko smo v Državnem svetu ustanavljali Svet za inovativno družbo smo med drugim poudarili, da so za nas ključne inovacije in naložbe v nizkoogljično prihodnost, pri čemer smo izhajali iz naših prednosti - človeške ustvarjalnosti, bogastva voda in lesa ter geostrateškega položaja Slovenije.

Seveda pa so problemi globalni, zato tudi njihovo reševanje zahteva globalen pristop in ne izzvzema nikogar. Da bi razumeli nove izzive in oblikovali skupno strategijo, je potreben medkulturni dialog. A soočamo se s svetom treh hitrosti. Razvite države že pripravljajo svoje državljane na samoomejevanje v skladu z nosilno sposobnostjo planeta. Po drugi strani države v razvoju krivijo razvite, da so si le-te prednost pridobile na račun večstoletnega onesnaževanja okolja in nesmotrne porabe energetskih virov, in zato niso pripravljene na okoljske kompromise in v pomembnem delu celo zavračajo trajnosto paradigmo. Videti je, da so se klasični gospodarski rasti pripravljene odreči šele, ko bodo dosegle stopnjo razvitih. Nerazvite države se soočajo z veliko populacijsko rastjo in strahovito revščino, ki jo še stopnjujejejo podnebne spremembe z naravnimi katastrofami, pomanjkanjem vode in krčenjem rodovitne zemlje. A dejstvo je, da če bi želeli vsemu človeštvu zagotoviti takšen standard kot ga ima npr. Evropa bi v energetskem smislu potrebovali vsaj 3 planete Zemlja.
Trajnostni pristop zahteva v osnovi predvsem nov razmislek o osmislitvi potreb človeka na planetarni ravni in seveda nov družben dogovor. Za kako težavno temo gre pričajo dosedanje relativno neuspešne podnebne konference. V tem smislu je treba postaviti tudi izhodišča za medkulturni dialog, ki je nujen za preživetje človeške civilizacije. Spremenjen odnos do okolja je namreč predpogoj, da stopimo kot civilizacija na pot trajnostnega razvoja in kulturno bogate družbe. Potrebna je redefinicija koncepta kvalitete življenja v smeri bolj celovitega dojemanja blagostanja materialno zmernih družb, česar ne bi občutili kot okrnjeno kakovost življenja. Izvajanje trajnostnega razvoja ne pomeni vrnitve v obdobje načina življenja pred sedanjim. Sodobne tehnologije bistveno spreminjajo družbene odnose. Kot merilo kakovosti življenja je nujno postaviti v ospredje večji obseg, dostopnost javnih dobrin in storitev, kot so izobrazba, infrastruktura, javno zdravstvo, ekosistemske storitve, odpravo revščine. Ena najpomembnejših sestavin pa je stopnja motviranosti državljanov za pozitivno ustvarjalen odnos do sebe, do ožjega in širšega družbenega in naravnega okolja. Potrebujemo spremembe, a brez motiviranih državljanov jih ne bomo uresničili!

Spoštovani,
danes in jutri bomo imeli priložnost slišati strokovnjake različnih strok, ki bodo predstavili možnosti in dileme ob prehodu na zanesljive, cenovno smotrne in okoljsko bolj sprejemljive vire energije ter v povezavi s tem tudi na zdravo hrano in trajnostno kmetovanje. Želim, da bi letošnja konferenca prispevala k povečevanju gostote zavesti o dolgoročni problematiki, ki bo usodno krojila življenje prihodnjih generacij. Državni svet se bo še naprej z vso resnostjo vključeval v razpravo o razvojnih vprašanjih v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo. Naj vam ob tej priložnosti zaželim uspešno strokovno delo in prijetno druženje.
Hvala.                                                                                                                        

Medkulturni dialog za obnovljivo energijo in surovine, ekološko kmetovanje in zdravo hrano