Nagovor predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja na 52. mednarodnem sejmu Dom

(Gospodarsko razstavišče, 12. marec 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci letošnjega 52. mednarodnega sejma, razstavljalci in obiskovalci, spoštovani prireditelji, cenjeni direktor Gospodarskega razstavišča mag. Iztok Bricl, gospe in gospodje!

V veliko veselje mi je, da imam čast otvoriti sejem, na katerem sodelujejo številni pomembni predstavniki gradbenega sektorja in z gradnjo ter bivanjem povezanih izdelkov in storitev v tem delu Evrope. Prisotnost 628 podjetij iz 33 držav obeta pester sejemski in obsejemski stik med strokovnjaki, ponudniki, izvajalci in uporabniki.

Ob besedi dom se nam običajno vzbudi posebno topel in pozitiven občutek, saj je dom tisti, iz katerega črpamo toplino, zadovoljstvo in srečo. Dom še zlasti cenimo tisti, ki smo se morali spopasti z izzivi ob gradnji svojega lastnega doma – središča naše družinske sreče. Kdaj, kako in s čim začeti gradnjo, kako se lotiti vzdrževanja ali obnove, kako ogrevati in hladiti, s čim si opremiti dom, pisarno, vrt, in kam po udobje, ki ga ponuja naš čas? Odgovore na ta in številna druga vprašanja bomo obiskovalci našli na sejmu, ki danes odpira svoja vrata. Gre za pomembna vprašanja našega vsakdanjika, saj skoraj 80% svojega življenja preživimo v zaprtih prostorih, pa naj bo to hiša ali stanovanje, vrtec, šola, pisarna, delavnica, trgovina ali tovarna. Grajeni objekti s svojo zasnovo, materiali, okoljem, infrastrukturo in drugim. določajo kakovost našega življenja in neposredno vplivajo na naše počutje in zdravje. Sodobni človek se vse bolj zaveda pomena zdravega bivalnega okolja. Po drugi strani pa nas v spremembe v razumevanju kvalitete bivalnega okolja silijo epohalni izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, energetska odvisnost, omejenost naravnih virov in prizadevanja za ohranjanje narave.

Gradbeništvo je v sklopu podnebnih in energetskih težav po eni strani del problema, na drugi pa del izziva sodobnega sveta. S stavbami je povezanih 40 odstotkov rabe končne energije, najmanj 35 odstotkov izpustov CO2 in znatna količina odpada, ki nastaja med gradnjo in uporabo. Naravni viri, ki jih uporabljamo kot material za gradnjo ali za vsakodnevno delovanje stavbe, so omejeni in zato vse dragocenejši.

Po drugi strani gradbeništvo ponuja povsem nove možnosti in priložnosti za izhod iz energetske, gospodarske in socialne krize. Izpostavimo kot primer lesno gradnjo in izdelke iz lesa. Zaradi gozdnatosti in lesnega bogastva ima Slovenija izjemne možnosti za preusmeritev gospodarstva na energetsko varčno in okolju prijazno (zeleno) industrijo. Les, kot domača surovina, daje možnost ponovnega zagona lesno-predelovalne industrije ter ustvarjanja novih delovnih mest, ne le v industriji ampak tudi v obrti. Taka usmeritev lahko pomeni več podjetnosti, kar bi nam vsem v Sloveniji koristilo. Kot predsednik Državnega sveta kot osrednjo strategijo zavzemanja v svojem mandatu razumem prav izzive trajnostnega razvoja, ter samooskrbo na vseh področjih in ravneh, ki jih kot naravna bogastva premoremo v Sloveniji. S sodelavci smo ocenili, da gre za potencial več deset tisoč novih delovnih mest in milijardo evrov dodane vrednosti.

Energetski potratnosti se izteka čas. Kriza je priložnost za prestrukturiranje. Stavbe bodo že v bližnji prihodnosti skoraj nič-energijske, njihove energijske potrebe pa bomo zadovoljevali pretežno z obnovljivimi viri. Temu bo sledila tudi notranja oprema. Trajnostni pristop je danes že konkurenčna prednost razvitega sveta. Pri tem pa ne smemo pozabiti na veliko možnost črpanja evropskih strukturnih sredstev, ki so namenjena za spodbujanje tovrstnih dejavnosti in bi slovenskemu gospodarstvu lahko pridodala občuten delež za povečanje gospodarske rasti.

Posebej me veseli, da letošnji sejem poteka pod geslom "KLJUČNE REŠITVE". To pomeni, da smo od besed že prešli k dejanjem in je varčna, varna in trajnostna gradnja ter oprema že javno prepoznana kot ena od rešitev in kot investicija v prihodnost. Naša generacija si od prihodnjih ne more več neodgovorno izposojati naravnih virov. Trajnostne in zelene rešitve so ključne rešitve in zahtevajo vzpodbudno zakonsko ureditev in davčno politiko. V Državnem svetu se bomo še posebej potrudili, da bomo spodbujali spremembe zakonodaje in osveščali naše državljanke in državljane k sodobnemu pristopu in trajnostnemu razmišljanju, ki lahko za našo državo postane “ključna rešitev” nastalih težav. Sejem Dom je priložnost, da trajnostne, varčne in zdrave rešitve pridejo v vsak naš dom.
Spoštovani!
razstavljalcem želim, da bi na tokratnem 52. mednarodnem sejmu navezali čim več novih poslovnih stikov, da bi svoje znanje, izdelke in storitve uspeli predstaviti čim večjemu številu poslovnih strank, vsem skupaj pa želim prijetno in uspešno sejemsko-poslovno druženje. Srečno pri ključnih rešitvah in odločitvah za vsakega razstavljalca, obiskovalca, organizatorja in za Slovenijo.

S tem razglašam 52. sejem DOM za odprtega.

Hvala.

Otvoritev 52. mednarodnega sejma Dom